Grad Krumperk na razpotju

V atriju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je Zgodovinski inštitut Milka Kosa 30. marca 2015, pripravil okroglo mizo z naslovom Gradovi na razpotju: Dvorec Krumperk.

V uvodnem delu je Igor Sapač, raziskovalec gradov, nazorno predstavil, kakšna je bila preteklost Krumperka in njegovo življenje do danes. Omenil je, da so grad leta 1974 uvrstili med 50 najpomembnejših gradov v Sloveniji in ga z odlokom zaščitili, leta 1999 pa je status najvišje zavarovanega spomenika zgubil. Ob primerih gradov v Avstriji je prikazal, da grad lahko živi edino z državno podporo ali z dovolj velikim ozemljem oziroma prostorom, iz katerega črpa denar za ohranjanje grajske stavbe. Dodal je, da bi ga bilo bolje, ker gre za stanovanjsko stavbo, imenovati dvorec. Maja Avguštin iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine je opisala stanje Krumperka. V nasprotju s splošnim prepričanjem je povedala, da je grad v izjemno dobrem stanju. Predstavila je tudi prednosti, ker grad ni več v kategoriji najstrožje zaščitenih.

Otokar Pogačnik, lastnik gradu, je v prijaznem, tudi čustvenem nagovoru opisal družinski dragulj in pokazal izjemno željo, da bi grad ponovno zaživel, potem pa predal besedo sodelavcem, ki so razložili, kakšne in katere dejavnosti bi radi namenili gradu in katere zakonski položaje gradu bi bilo še potrebno rešiti. Kustodinja Taja J. Gubenšek, predsednica Muzejskega društva Domžale, je razložila, kaj bi lahko društvo prispevalo k obnovi in oživljanju grajskega poslopja in dejavnosti v njem. Po uvodnih predavanjih se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali tudi obiskovalci.