Srečanja pod slamniki: pogovor z dr. Bogom Zupančičem o tovarni Dekor

Ljubljanska tovarna fine keramike Dekor je bila ustanovljena leta 1931, ko jo je ustanovil Jože Karlovšek. Tovarna Dekor je namreč zelo zanimiva tudi za Domžalčane, saj je bil ustanovitelj Dekorja rojen iz Šmarjete na Dolenjskem in nato priseljen v Domžale.

Jože Karlovšek po poklicu sicer gradbenik, a se je kot amaterski raziskovalec veliko ukvarjal s preučevanjem ljudske ornamentike, tako slovenske kot slovanske, pa tudi evropske nasploh. Pravzaprav je iskal korenine slovenskega narodnega sloga. Od sredine tridesetih let 20. stoletja naprej je objavil vrsto knjig o zgodovini ornamenta, o slovenski ljudski ornamentiki in o ornamentu v umetni in ljudski obrti. Te publikacije so prinašale risbe značilnih vzorcev. Enake ornamente so slikali na uporabne in okrasne izdelke tovarne Dekor, na krožnike, sklede, ročke za vino — majolike. Jože Karlovšek, ki je večino življenja preživel v Domžalah in tovarna Dekor pa sta bila povezana tudi s podjetnikoma Ivanom Šrajem in Ivanom Pavlinom iz Radomelj. Omenjeni trio je namreč dal takrat vsak 10 tisoč dinarjev in odprli so tovarno Dekor.

Tovarna je izdelovala namizno posodo, s takrat modernimi folklornimi vzorci ter okrasne predmete in figurine. S tovarno je sodelovala vrsta zvenečih umetniških imen, od Tineta Kosa, Franceta Goršeta, Toneta in Mare Kralj, Zdenka Kalina, Karla Putriha, do Dane Pajnič in Hinka Smrekarja. V nasprotju z drugimi uveljavljenimi keramičnimi tovarnami, na primer libojske ali kamniške, je izdelovala tudi figurine. Obstaja pa še ena velika razlika: tovarna Dekor edina pri nas ni uporabljala beloprstene keramike, ampak žgano glino.

Serijska kakovost z umetniškim predznakom
Tovarna, ki je delovala v Zgornji Šiški, je bila z zavidljivo kakovostjo tedaj primerljiva s tovrstnimi izdelki iz tujine. Sodelovala je na vrsti umetniških prireditev, tako vsakoletnih razstav kot sejmov, njene izdelke pa so prodajale znane ljubljanske trgovine. Njeno najuspešnejše obdobje je trajalo do druge svetovne vojne. Po vojni so keramično tovarno Dekor nacionalizirali in prišla je v državno last. Najprej se je poskušala približati predvojnim uspehom, a je čedalje večji pritisk, češ da izdelujejo kič, počasi preusmeril proizvodnjo v druge, bolj moderne vode, a je kljub velikemu trudu stagnirala. V 80. letih prejšnjega stoletja se je začela utapljati v izgubah in na začetku 90. let so jo zaprli, stavbo pa podrli.

Zbrisale so se vse sledi, tovarniški arhiv pa se je v celoti izgubil. Danes le še izdelki, ki so se ohranili po domovih, v muzejih in pri zbiralcih, pričajo, da je nekoč cenjena tovarna kdaj obstajala.

Odlično pripovedovanje dr. Boga Zupančiča, kustosa v muzeju za arhitekturo in oblikovanje, nas je popeljalo v intimen svet meščanskih stanovanj iz 30. let prejšnjega stoletja. Poglobljena in študijska predstava z slikami z dekorativno in uporabno keramiko nam je prikazala vse od okrasnih krožnikov z zanimivimi poslikavami in glazurami ter reliefi do svečnikov, pepelnikov, črnilnikov in podstavkov za knjige, majolik in vaz ter majhnih figurin iz živalskega in liričnega sveta.

Na včerajšnjem srečanju pod slamniki, nas je dr. Zupančič z voditeljico pogovora Cveto Zalokar Oražem, želel opozoriti na Dekor in pomembno vlogo tovarne v razvoju slovenske keramike, na njen vpliv na sočasno stanovanjsko kulturo, še posebej pa na njeno povezavo z likovno umetnostjo, predvsem s kiparstvom. Hkrati je povabil k sodelovanju vse, ki imajo kakršnekoli podatke o tovarni, njene izdelke ali kataloge, da se z njim pridružijo raziskovanju tovrstne umetniške produkcije pri nas.

Srečanje pod slamniki je bil namenjen temu, da se opozori na pomembno vlogo tovarne v razvoju slovenske keramike, na njen vpliv na sočasno stanovanjsko kulturo in na povezavo z likovno umetnostjo, predvsem s kiparstvom. To sovpada tudi z Uniumom, ki odpira nove poglede in vprašanje o aktualnem likovnem dogajanju v Sloveniji in v svetu na področju keramike. Dr. Zupančič nam je povedal, da je bilo v meščanskih domovih najti precej Dekorjevih izdelkov, saj so sodili v krog takrat izredno priljubljenega sloga art deco, torej so bili del sodobne stanovanjske opreme. V podjetju so si prizadevali slovenske domove preoblikovati v duhu moderne dobe. Njihovi izdelki presenečajo z drznostjo barve, kakršno si je tedaj privoščil le Miha Maleš. Nekateri slikarji Dekorja so se razživeli v pravem drippingu. Tako so problematiko barve v keramiki uveljavili desetletja pred tukajšnjimi kiparji s konca šestdesetih let. Res poučno popotovanje pod slamniki se je počasi prevesilo proti koncu. Izvedeli smo ogromno o Dekorju, umetnikih kiparjih in likovnikih. Hvala vsem za nepozabno doživetje.

Srečanja pod slamniki se sedaj do septembra poslavljajo. Takrat pa se ponovno napovedujejo nove zgode in nezgode o marsičem.  Vsebina pa ostaja še skrivnost.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov