Uporaba športne diagnostike v sodobnem treningu kickboksa

dr. Mitja Bračič
Svetovanje na področju športa s.p.

V sodobnem športnem treningu kickboksa ima športna diagnostika, ki temelji na novih tehnologijah in tehnološko-metodoloških rešitvah, izjemno pomembno vlogo. Smisel diagnostičnih postopkov je ugotavljanje uporabnih in čim bolj objektivnih parametrov trenutne pripravljenosti športnika – kickboksarja. Brez podatkov o gibalnih, morfoloških, fizioloških in biokemičnih značilnostih ni mogoče načrtovati, programirati in modelirati sodobnega procesa treniranja. Na osnovi pridobljenih podatkov je mogoče izbrati najoptimalnejše metode in sredstva treniranja, načrtovati ciklizacijo (program treninga) in korekcije športnikove priprave.

Namen športne diagnostike je izmeriti podatke o telesni sestavi in gibalnih sposobnostih športnika – kickboksarja, s katerimi lažje in bolj natančno izdelamo programe individualnega in dopolnilnega treninga. Vadbeni programi in procesi morajo biti utemeljeni z rezultati funkcionalnih in biomehanskih testiranj, ki nam omogočajo sestaviti tudi preventivne programe vadbe, kvalitetnejšo pripravo na tekmovalno sezono ter napredek vsakega športnika v postopkih rehabilitacije po poškodbah. V tem procesu je pomembno sodelovanje zdravnikov, fizioterapevtov in trenerjev s športniki. Naloga strokovnjakov na področju športne diagnostike je, da trenerjem in športnikom razložijo postopke meritev in njihovo uporabnost v načrtovanju in procesu treninga.

V procesu športnega treninga prihaja nenehno do povezave razvoja gibalnih sposobnosti in tehnične priprave. Ta odnos je dinamičen in vedno drugačen glede na etape trenažnega procesa in biološkega razvoja športnika. Tako zasnovana sodobna diagnostika omogoča objektivno analizo gibalnih struktur, izbor in uporabo najustreznejših trenažnih sredstev in metod za individualno modeliranje treninga. Najpomembnejši cilji sodobne športne diagnostike v procesu treninga so: 1) nadzor osnovnih in specifičnih gibalnih sposobnosti, 2) optimizacija tehnične priprave in s tem izboljšanje tekmovalnega rezultata, 3) modeliranje biomehaničnih struktur gibanja, 4) ugotavljanje in analiza napak pri izvajanju tehnike športne discipline, 5) preventiva pred poškodbami, 6) pozna rehabilitacija športnih poškodb in telesna priprava glede na specifiko športne discipline, 7) izdelava merskih protokolov in podajanje uporabnih informacij trenerjem in tekmovalcem, 8) nadzor motorične in tehnične priprave v fazi neposredne priprave za pomembna tekmovanja (svetovna in evropska prvenstva, olimpijske igre), 9) nadzor tehnične priprave v tekmovalnih razmerah in 10) prispevek k razvoju športne znanosti ter izobraževanju trenerjev in tekmovalcev.

Postopki športne diagnostike in izbor testov

Telesna sestava

Izbrane antropometrijske karakteristike moramo izmeriti, da lahko določimo telesno kompozicijo športnika (telesna višina, telesna masa, ITM – indeks telesne mase, % maščobne mase, % kostne mase, % mišične mase), kar nam omogoča bolj natančno načrtovanje vadbenih programov in jedilnikov z vidika pridobivanja mišične mase ali zmanjšanja maščobne mase. Merjenje obsegov telesnih segmentov (golen, stegno, trebuh, prsi, nadlahet, podlahet) je potrebno za določitev telesne strukture, ki je specifična za določene športne discipline. Vedeti moramo, da je lahko povečanje obsegov telesnih segmentov posledica povečanja mišične mase ali v najslabšem primeru povečanja maščobne mase. Da ugotovimo kaj je vzrok povečanja obsegov, moramo izmeriti tudi kožne gube oz % maščobne mase. Če ugotovimo, da so se povečale vrednosti kožnih gub in s tem tudi obsegi telesnih segmentov, lahko zaključimo, da se je povečala maščobna masa, zato je potrebno v programu vadbe povečati obseg aerobnega vzdržljivostnega treninga in uvesti primerno prehranjevalno dieto. Merjenje telesnih obsegov in kožnih gub moramo opraviti pred začetkom pripravljalnega obdobja v katerem načrtujemo povečan obseg treninga za moč (mišična hipetrofija) in po končanem pripravljalnem obdobju. Na ta način lahko ugotovimo ali je načrtovan trening prispeval k povečanju mišične mase.

Merjenje telesne sestave z elektroimpedanco (Tanita).

Merjenje funkcionalnih sposobnosti mišic nog – odrivna moč

Moč je ena najpomembnejših gibalnih sposobnosti v predikciji rezultatov v različnih športnih panogah. V realnih gibalnih okoliščinah se najpogosteje pojavlja ekscentrično-koncentrični tip mišične kontrakcije, ki se kaže v obliki odrivne moči. To je poseben primer eksplozivne moči v ekscentrično-koncentričnih razmerah in je najpogostejša v cikličnih, acikličnih in kombiniranih gibalnih strukturah, ki se pojavljajo v treningu telesne priprave kickboksarjev. Vertikalni in globinski skoki so pomembna vadbena sredstva v vadbi moči. Z njimi izboljšujemo funkcijo ekscentričnega in koncentričnega mišičnega delovanja spodnjih okončin. Hkrati so vertikalni skoki nepogrešljiv merski instrumentarij za diagnostiko odrivne moči.

Merjenje odrivne moči s pritiskovnima ploščama.

Drugi namen merjenja na bilateralni plošči je ugotavljanje dominantnosti leve in desne noge ter identifikacija deficitov v produkciji sile, kar je pomemben podatek pri postopkih preventivnega treninga ali rehabilitacije športnika. Velika razlika v produkciji sile leve in desne noge se pojavi pri poškodbah in po operacijah kolka, kolena (sprednja križna vez) ali gležnja. Poškodovani športnik se lahko vrne na športni teren, ko je razlika v produkciji sile med okončinama manjša od 10 %.

Merjenje kontraktilnih lastnosti mišic – Tenziomiografija (tmg)

Metoda tenziomiografije je diagnostično orodje za ugotavljanje kontraktilnih lastnosti mišic in njihovo spreminjanje skozi čas. Rezultati TMG meritev opisujejo tudi funkcionalno stanje mišic. Zato ima TMG veliko prednost na področju diagnostike pred operacijo in po operacijski rehabilitaciji ter na področju določitve škode, ki nastane na posamezni mišici pri poškodbi. Zaradi svoje ne-invazivnosti se lahko metoda uporablja takoj po operaciji. Druge mehanske metode kot so izokinetika, trenažerji in bilateralna pritiskovna plošča, se lahko uporabljajo v procesu rehabilitacije kasneje (pozna rehabilitacija), saj mora pacient razviti določeno mišično silo na vseh omenjenih aparaturah, kar pa lahko povzroči nadaljnje poškodbe že poškodovanih ali operiranih mehkih tkiv. Periodično spremljanje parametrov kontraktilnih lastnosti mišic nam omogoča načrtovanje treninga za moč in aktivacijo mišic v različnih obdobjih športnikove priprave.

Sistem TMG za merjenje kontraktilnih lastnosti mišic.

Testiranje specialne vzdržljivosti

Test 30-15 je intervalnega tipa, izvaja se na igrišču (trda podlaga), hitrost teka (obremenitev) z vsako naslednjo sekvenco narašča (vsakih 45 s), merjenci pa ga izvajajo do izčrpanosti oziroma dokler lahko sledijo stopnjujoči obremenitvi. Hitrost (tempo) teka narekuje zvočni signal (»bip«), ki daje merjencem orientacijo in se oglaša na začetku vsake 30 s obremenitve, na vsaki črti igrišča (tako merjenci vedo, ali prehitevajo ali zaostajajo za zahtevano hitrostjo in lahko ustrezno pospešijo ali upočasnijo svoj tek) in na koncu vsake 30 s obremenitve. Glede na to so zvočni signali različni. Začetna hitrost, s katero merjenci pričnejo teči, je 8 km/h, vsako naslednjo sekvenco pa naraste za 0,5 km/h. Iz rezultatov testa lahko po enačbi izračunamo tudi največjo porabo kisika (VO2max) in načrtujemo trening vzdržljivosti (Sliki 4, 5 in 6). Frekvenco srca merimo s sistem Polar Team 2.

Shema testa 30-15.

 

Uporaba sistema za merjenj frekvence srca Polar Team 2.

Primer krivulje srčnega utripa pri testu 30-15 (v % od največjega srčnega utripa).

Zaključek

Z izmerjenimi rezultati športne diagnostike bolj natančno postavimo temelje načrtovanja športne vadbe ali terapije po poškodbah. Načrtovanje vadbe vsebuje individualni program za kickboksarja (telesna priprava – preventiva, rehabilitacija poškodb oz. izboljšanje deficitov v telesni pripravljenosti), programe za homogene skupine (po starosti, spolu, nivoju tekmovalcev), ter letni program vadbe za celotno športno ekipo.

Doseganje vrhunskih rezultatov v kickboksu je v zadnjem obdobju je vse bolj povezano z novimi tehnološkimi, raziskovalnimi in organizacijskimi metodami v procesu treninga. Vrhunskih rezultatov ni več mogoče pričakovati na osnovi izkušenj, intuicije in drugih slučajnih dejavnikov. Na današnji stopnji razvoja športa so rezultati vse bolj produkt programiranega in kontroliranega procesa treninga. Športna diagnostika, ki temelji na novih tehnologijah in tehnološko-metodoloških rešitvah ima pri tem izjemno pomembno funkcijo. Oprema za športno diagnostiko je draga, ob tem pa proces diagnostike zahteva usposobljen strokovno-znanstveni kader, ki izvaja meritve. V podjetju Svetovanje na področju športa s.p. ponujamo sodelovanje športnim zvezam in športnim klubom, ker lahko zagotovimo pomembne informacije o telesni in tehnični pripravljenosti njihovih športnikov in tako pomagamo pri doseganju še boljših športnih rezultatov. Verjamemo, da se naše dosedanje sodelovanje na področju športne diagnostike in svetovanje trenerjem že kaže v rezultatih naših najboljših športnikov in da bo v bodoče sodelovanje s športno prakso potekalo še na višji ravni.

Besedilo in foto: dr. Mitja Bračič