Na planinski izlet se je treba odpraviti v zgodnjih jutranjih urah, ne glede na to, ali gre za zahtevnejšo turo ali ne. Pravijo, da kdor prvi pride, prvi melje, torej prvi dobijo boljše parkirne prostore. Tokrat naju je pot vodila v Kranjsko Goro, kjer sva zavila proti Vršiču, se zapeljala mimo jezera Jasna in svojega jeklenega konjička pustila na bližnjem parkirišču.
Pred mostom sva zavila levo in se napotila v dolino Krnice, ki se sicer začne že pri jezeru Jasna. Pot ni zahtevna in je dokaj dobro urejena, zato srečujeva številne pohodnike in kolesarje. Sicer je bilo več tistih, ki jim je v pomoč elektrika, a so se našli tudi takšni, ki so kolesarili brez dodatne pomoči elektrike.
Vseskozi naju spremlja hlad gozda, zato ne preveč prepotena prispeva na jaso, kjer se nahaja koča v Krnici, ki leži na 1113 metrih nadmorske višine. Koča je obkrožena z mogočnimi vršaci; proti vzhodu vidimo Malo in Veliko Martuljško Ponco, Oltar, Škrlatico, Rakovo Špico, Rogljico in Dovški Gamsovec, zato je odlična izhodiščna točka za vzpon na vrhove. Po krajšem okrepčilu in obvezni kavici se odpraviva proti izhodiščni točki, a ker imava še nekaj moči in volje, naju pot zanese proti najvišjemu slovenskemu cestnemu prelazu Vršiču. Še prej se v Malem Tamarju pri spominskem parku spomniva umrlih planincev v kranjskogorskih gorah.
Po malo slabši poti jo ubereva proti Mihovem domu na Vršiču, ki je bil leta 2020 proglašen za naj planinsko kočo. Dom se nahaja na kranjskogorski strani Ruske ceste nad Veliko Pišnico, na polovici poti od jezera Jasna do prelaza Vršič, in sicer na višini 1085 metrov. Ko čez most prečkava Pišnico, naju pot vodi navzgor, in zahtevnejšo pot v zadnjem delu odtehta pogled na čudovite, tokrat s soncem obsijane vršace. Tu se podpreva in odpočijeva, preden odrineva, tokrat za spremembo kar po cesti proti jezeru Jasna.
Ustaviva se še pri Ruskem križu, ki se nahaja tik ob cesti pod planinsko postojanko Mihov dom. Potem ko so ruski ujetniki postavili Rusko kapelico v spomin na svoje žrtve, so Avstrijci postavili leseni križ v spomin na svoje žrtve. Križ je poimenovan Ruski križ, na njem pa je napis znanega avstrijskega pesnika Petra Roseggerja.
Korak za korakom sva že v dolini, mimo nekdaj znanega hotela Erika, ki je bil porušen leta 2012, in njegove depandanse, ki je danes spremenjena v počitniški dom Vila Šumica in jo je užitek pogledati predvsem nam, ki se spomnimo svetlih časov hotela Erika.
Potem ko sva zaključila pohodniški del nedeljskega izleta, sva se odpravila k jezeru Jasna, da bi, tako kot mnogi, uživala v sončnem, a za spoznanje hladnejšem nedeljskem popoldnevu. In če si že enkrat pri vodi, potem je potrebno vanjo tudi skočiti in zaplavati. Prvič ti malo požene kri po telesu, ko pa greš v vodo tretjič, si rečeš, da je res mrzla, a prav prijetna za osvežitev. Po krajšem počitku se odpraviva kot ostali proti Kranjski Gori, a obisk te prepustiva za naslednjič, saj temperatura ne kaže prevelike razlike, zato se raje zapeljeva na sladoled kar v Domžale.
DJD, foto: DJD
