Pogovor z novim predsednikom kluba KK Helios Domžale Alešem Klavžarjem

V košarkarskem klubu se je, poleg številnih sprememb v igralskem kadru, ena večja zgodila tudi v vodilnih strukturah kluba. Uroš Slavinec, ki je nad klubom bdel skoraj dve desetletji, se je poslovil z mesta predsednika, namesto njega pa je odgovorno mesto zasedel Aleš Klavžar. 43-letni rojeni Domžalčan, ki živi z in za košarko, še posebej domžalsko, vse od osnovne šole, prihaja iz povsem košarkarske družine. Sam je v mladih letih nastopal za Helios, ženo je celo spoznal na košarki, oba sinova pa sta člana pionirskih ekip Košarkarskega kluba Helios Domžale. Je tudi član uprave največjega pokrovitelja in partnerja domžalskega kluba, podjetja Helios, pri katerem je zaposlen od svojega prvega službenega dne.

Vir: KK Helios Domžale (www.kosarkarski-klub-domzale.si)

Za vami je, vsaj kar se tiče kluba, kar nekaj razburljivih dni. Se je vse skupaj odvilo na hitro ali pa se je odstop g. Slavinca pripravljal že dlje časa?

Predsednik me je pred kakšnimi 14 dnevi, ko sva zaradi službenih zadev sedela pri njemu v pisarni, vprašal, če bi bil pripravljen prevzet vodenje kluba. Takoj sem odgovoril, da bi mi bilo to v veliko veselje, predvsem pa čast, ampak le pod pogojem, da g. Slavinec še zmeraj ostane aktivno vpet v delo kluba. Ker je s svojimi izkušnjami, košarkarskimi in gospodarskimi, še vedno močno potreben za vodenje tega pogona.

Lahko bi rekli, da stopate v res velike čevlje. Slabi dve desetletji je bil g. Slavinec na čelu kluba, z njim je prišel do jadranske lige in celo do naslova pokalnega in državnega prvaka. Kako gledate na zapuščino zdaj že nekdanjega predsednika?

Izredno sem ponosen na ta klub, imamo odlične pogoje za delo in zagotovo eno najboljših sredin za treniranje mladih igralcev v Sloveniji. Resnično stopam v velike čevlje, ampak, glede na to, da sem že dolgo časa zraven v tem košarkarskem pogonu, upam, da nam bo uspelo nadaljevati pot, ki je bila tlakovana v vseh teh letih pod vodstvom g. Slavinca.

Katera je prva stvar, ki ste jo oz. ki jo boste naredili kot predsednik kluba?

Ker je klub uspešen in urejen, mislim, da ne potrebujemo velikih sprememb. Prva naloga vodstva kluba je seveda, da zagotovimo klubu pogoje za nemoteno delovanje. Tako kot vsako leto, bo treba skupaj spravit določen proračun, kar bo seveda poglavitna naloga. Poleg tega se bom poskušal pogovoriti s trenerji, da vidimo, kako oni gledajo naprej na razvoj kluba, z direktorjem Ladom Gorjanom sva pa tako ali tako v stalnih kontaktih, kako in kaj se dogaja v klubu.

Omenili ste proračun. V teh časih je izredno težko zagotovit zadostno količino denarja za delovanje klubov, društev in podobnih ustanov. Na kakšen način se boste lotili teh izzivov, da bi klub še lahko zadržali na tako visokem nivoju?

Dejstvo je, da je Slovenija v težki gospodarski situaciji in dejansko so se pogoji pridobivanja sredstev še dodatno zaostrili. V klubu moramo narediti korak naprej pri zbiranju tudi manjših sredstev, predvsem v sami lokalni skupnosti. Za dodatno pomoč bomo zaprosili tudi tiste starše klubskih otrok, ki imajo možnost, da še dodatno kaj pomagajo. Ob tem bo treba uresničiti še kakšne marketinške ideje, da bi lahko prišli do dodatnih sredstev, ki bi omogočala še boljše delovanje kluba.

Kakšen pa bo Košarkarski klub Helios Domžale z novim predsednikom? Se boste držali začrtane usmeritve dela z mladimi?

Letos smo naredili še en velik korak k pomladitvi članske ekipe, ker je zaradi izpada iz ABA Lige, za to tudi idealna priložnost. Torej, vsaka stvar v življenju je za nekaj dobra in tudi mi bomo pokušali s to mlado ekipo postopoma spet priti do priložnosti za igranje na področju bivše Jugoslavije. Seveda bi radi do višjega nivoja igranja spravili čim več mladih iz širše okolice Domžal, za kar imamo s trenutnim delom v mladinskem pogonu in košarkarski šoli odlične nastavke. Ob dodanih perspektivnih košarkarjih iz širše okolice oz. iz drugih krajev Slovenije, kar smo v zadnjih dveh, treh sezonah tudi počeli, je treba potem z ustreznim trenerskim kadrom čim več teh fantov pripeljat do članske ekipe in mogoče tako tudi tekmovalno presenetit klube, ki imajo od nas konkretno višje proračune.

Klub je že nekaj let znan po delu z mladimi, edina težava, ki se pojavlja je, da se čuti pomanjkanje mladih domačih košarkarjev…

Tekmovalne ambicije v klubu morajo biti. In naša ambicija je bila regionalna liga in še vedno je, zato je včasih težava pri mladih fantih, ali bodo uspeli napraviti preskok iz mladinske lige v jadransko. Ta preskok je bistveno težji, kot če igraš samo slovensko ligo, zato tudi takih domačih fantov ni na pretek. Vsekakor pa je cilj in želja, da poskušamo tudi domače košarkarje počasi spet pripeljat do članske ekipe.

V klubu se, gledano leta in leta nazaj, predsedniki obdržijo kar dlje časa na svojem mestu. Se na tem položaju vidite tudi čez 15, 20 let, da nadaljujete tradicijo tega dolgoletnega predsednikovanja?

V Heliosu smo znani, da nismo preveč hitro potezni, tako v klubu, kot tudi v podjetju. Torej, delamo dolgoročne zgodbe, tudi kadrovske. Moram pa priznati, da mi ob vseh teh dnevnih službenih zadevah, košarka poleg obveznosti, pomeni tudi določeno sprostitev in mi daje dodatno energijo. Ker pa to športno udejstvovanje hkrati pomeni tudi povezovanje z mojimi najbližjimi in prijatelji, je dodaten komentar povsem odveč. Zato upam, da bom nadaljeval to tradicijo, pa čeprav je današnja družba veliko bolj dinamična, kot pa pred leti.

Se pa tudi v podjetju Helios obetajo določene lastniške spremembe. Kaj to pomeni za samo delovanje kluba?

V Heliosu smo pred pomembno zgodbo, ki bo zagotovo vplivala tako na okolje, kot na klub. Smo pred spremembo lastništva, kar pomeni, da je veliko možnosti, da v naslednjem letu dobimo novega večinskega lastnika. Ena izmed nalog bo, da se z novimi lastniki poskušamo dogovoriti, da bodo to, več kot 30-letno zgodbo o uspešnem sodelovanju kluba in našega podjetja, še naprej podpirali in nadaljevali.

Od predpostavki, da se bo zgodba uspešno nadaljevala, kje vidite klub čez 10 let?

Želimo biti stalno v vrhu slovenske košarke, tako kot smo bili v zadnjih letih. Jasno pa, v kolikor se bi pokazala priložnost, da v teh naslednjih desetih letih osvojimo še kakšno t.i. zvezdico, eno državno in eno pokalno že imamo, se pa zagotovo ne mislimo ustrašit. Radi bi presenetili kakšnega od klubov z višjim proračunom od našega, in če bomo dobro delali z mladimi in nam bo o tem tudi sreča malo naklonjena, mislim da lahko v naslednjih desetih letih v Domžale prinesemo še kakšen naslov.

Ob koncu pa še malo bolj sproščeno vprašanje. Znani ste, da tekme na tribuni spremljate zelo doživeto, bivši predsednik pa je imel svoje stalno mesto ob steni ob parketu. Boste vztrajali na tribuni ali sledi selitev ob parket?

Na tribuni sem do zdaj sedel tudi zato, da slišim kakšen odziv publike in navijačev, kaj jim je všeč in kaj ne. Na koncu koncev je ravno publika tista, ki je najpomembnejša, kar pomeni, če dobro igramo, bo ljudi veliko, drugače pač ne. Sem pa res že premišljeval, ali se bom zdaj prestavil bolj ob parket, ampak se nisem še čisto odločil. Je pa verjetno res, da bom moral zdaj malo manj doživeto in energično spremljat tekme, ker bom vseeno malo bolj na očeh javnosti. Torej, dilema še ostaja… Mogoče bom pa malo krožil, enkrat na tribuni drugič pa ob parketu.

Še nekaj zadnjih besed?

Domžale so mesto košarke in naša prva naloga je, da delamo v tej smeri, da košarka tudi ostane prvi in najbolj priljubljen šport v mestu.