Oražem: Priprave v Turčiji so investicija

Zaključek osrednjega dela priprav na spomladanski del sezone, ki so ga Domžalčani opravili v Turčiji, smo izkoristili za daljši pogovor s športnim direktorjem Matejem Oražmom. Prvi kadrovnik rumenih je pojasnil glavne prednosti priprav v Antalyji in njihov strošek za klub. Dotaknil se je kadrovanja in neuspešnega iskanja novega napadalca, nekaj besed pa je namenil tudi številu tujcev v najmočnejši slovenski ligi in zakaj jih trenutno ob Kamniški Bistrici svoj nogometni kruh služi dvanajst.

Za vami so druge priprave v Turčiji. Kako ste zadovoljni s pogoji in opravljenim delom v 12 dneh?
Vsekakor smo v našem drugem obisku Turčije raven celotnih priprav krepko izboljšali. Lani je bila to za vse popolnoma nova izkušnja in pod takšnim vtisom morda nismo bili maksimalno uspešni v pripravah, še dodatno pa jih je skazila težka poškodba vratarja Dejana Milića. Smo se pa iz izkušnje vsi ogromno naučili in tako smo letos praktično vse napake popravili. Igralcem smo dali takoj vedeti, da je to sedaj praksa v Nogometnem klubu Domžale. Nastanitev je bila kakovostnejša kot lani, na razpolago smo imeli boljša igrišča, ostali smo tudi dlje časa, dosegli prvo zmago v Turčiji in ponovno ostali neporaženi. Nismo verjeli, da je lahko tudi vzdušje v ekipi boljše, ampak vsem udeležencem priprav res velik poklon, saj smo preživeli 12 zelo produktivnih, uspešnih, tudi napornih, predvsem pa izjemno prijetnih in koristnih dni. 

Zaradi luksuzne nastanitve in letalskega prevoza je teh 12 dni verjetno kar velik finančni zalogaj za klub?
Je in ni. Glede na pogoje in delo, ki ga lahko opravimo v Turčiji, ne samo na področju samih treningov, ampak tudi ostalega izobraževanja in izpopolnjevanja, je cena zelo nizka. Kljub temu je znesek za priprave velik zalogaj za naš klub, a se še kako izplača, tako da ga težko obravnavamo kot strošek, temveč bolj kot investicijo. Kljub odličnim pogojem, smo pri organizaciji kar se da skromni, tako da je dnevni strošek na udeleženca priprav komajda presegel 80 evrov. V kolikor si spreten in prilagodljiv lahko veliko prihraniš. V naslednjem letu želimo še dodatno dvigniti pogoje za delo, s čimer smo se v upravi začeli ukvarjati že med samim bivanjem v Turčiji.

V Turčiji ste preizkusili kar nekaj napadalcev, vendar vas nihče ni zadovoljil. Vam je pa uspelo v klub zvabiti 20-letnega krilnega napadalca Samirja Masimova. Kako ste zadovoljni s prestopnim rokom in trenutnim kadrom?
Kljub temu, da smo že v začetku prestopnega roka izgubili dva nosilca igre (Nejca Skubica in Nejca Vidmarja op.p.), enega pa že decembra (Benjamina Morela op.p.), smo te vrzeli uspeli maksimalno dobro zapolniti. Iskali smo tudi napadalca, ki bi bil dodana vrednost te ekipe, saj smo že s trenutno zasedbo napadalcev zelo zadovoljni. Skrbeli sta nas predvsem poškodbi Slobodana Vuka in Antonia Manceja, ki pa sta se že priključila treningom in kažeta visoko raven forme. Prav zaradi tega in odličnih predstav 18-letnega Senada Jarovića, smo se odločili, da novega napadalca ne bomo pripeljali v klub. Samir Masimov pa je igralec, ki lahko ogromno prinese naši ekipi. Gre za enega najboljših in najpopularnejših igralcev v Azerbajdžanu, kar dokazuje tudi odziv navijačev in medijev v Bakuju. Novice o prestopu so bile v tednu, ko smo se dogovorili in realizirali pogodbo, Samir je bil namreč prost igralec, vsakodnevno prisotne skoraj na vseh njihovih televizijskih postajah in dnevnih časopisih. V enem samem popoldnevu me je poklicalo kar sedem tamkajšnjih novinarjev, kar dokazuje, da gre za zvezdnika njihovega državnega prvenstva. Kljub temu smo se v prvi vrsti želeli okrepiti z določenimi slovenskimi igralci. V klub smo vabili Mateja Palčiča in Denisa Šmeja iz Kopra ter Matijo Široka in Grego Sorčana iz Gorice, a na žalost v tem trenutku še nismo dovolj finančno močni, da bi lahko konkurirali tujini in Mariboru, oziroma si privoščili plačilo večjih odškodnin.

V zadnjem obdobju se precej govori o prevelikem številu tujcev v klubih prve slovenske lige. V vašem kadru jih je uradno 12. Kako gledate na to problematiko?
Kar se tiče celotne lige, je številka po mojem mnenju dosegla maksimum. Vedeti moramo, da se je kvaliteta tako slovenskih nogometašev kot slovenske lige v zadnjih letih močno dvignila. Tako je danes v tujini več slovenskih nogometašev kot kadarkoli prej. Glede na našo majhnost je jasno, da je potrebno dodati nekaj kvalitete iz drugih držav, v kolikor želimo, da tudi liga napreduje. Res pa je, da nekateri klubi pri tem močno pretiravajo. Kar se tiče Nogometnega kluba Domžale je situacija specifična, saj smo v preteklih nekaj letih v tujino poslali veliko slovenskih igralcev. Saša Aleksander Živec in Uroš Korun sta na Poljskem, Nejc Skubic v Turčiji, Gregor Zabret v Angliji, Emil Velić v Belgiji, Alen Ožbolt in Jon Gorenc Stankovič v Nemčiji, Jan Mlakar, Igor Kondič in Luka Šušnjara pa v Italiji. K temu lahko dodamo še Nejca Vidmarja, ki je prestopil v Olimpijo in Erika Janžo, ki je v Mariboru. To število je enako trenutnemu številu tujcev v ekipi. Takšen izpad je s slovenskimi nogometaši nemogoče nadomestiti v tako kratkem času, zato smo prisiljeni pogledati tudi preko naših meja. V kolikor bi ostala, bi bila Jon Gorenc Stankovič in Jan Mlakar v tem trenutku vsekakor med nosilci igre naše ekipe, a nemogoče je bilo fantoma odreči tako lepo priložnost, ki sta jo v tem času tudi zelo dobro izkoristila. Obenem je potrebno dodati, da je Ajdin Mulalić pri nas že skoraj 6 let, o Juninhu pa sploh ni potrebno izgubljati besed. Še največ o njem pove slika člana mladinske ekipe Žana Žužka, ki jo je na družbenih omrežjih objavil ob povratku s priprav. Pogosto preizkušamo igralce iz tujine, a smo pri tem zelo previdni in imamo postavljene visoke standarde. Zavedamo se kvalitete mladeničev iz MNC NK Domžale, zato smo s seboj v Turčijo povabili tudi šest članov mladinske ekipe, razmišljali pa smo še o najmanj štirih fantih.

Omenjenih šest članov mladinske ekipe je na tekmah pokazalo določeno mero kakovosti. Zakaj več priložnosti ne dobivajo tudi v prvenstvu?
Veliko odhodov v tujino v zadnjih letih je bilo ravno iz MNC NK Domžale. Odšli so samo najboljši in težko je pričakovati, da bo vsaka generacija dala pet igralcev za najvišjo raven tekmovanja v Sloveniji. Za primer lahko vzamemo generacijo rojeno leta 1996, kjer smo imeli v določenih trenutkih tudi devet (9!) reprezentantov. Ožbolt in Gorenc Stankovič sta že storila korak naprej in sta v Borussii iz Dortmunda. Žan Kumer, ki bo za drugi del sezone posojen v Radomlje, drži stik z najboljšimi in ostaja član naše prve ekipe. Anže Pišek je v Velenju, ostali pa tega preboja niso uspeli storiti in tudi v svojih trenutnih ekipah na žalost ne igrajo na najvišji ravni. Kljub temu smo prepričani, da se bo v prihodnjih letih veliko mladih nogometašev naše nogometne šole priključilo članski ekipi in da bodo tam tudi uspešni. Vseh šest igralcev, ki so bili z nami na pripravah je odlično treniralo ter igralo in tako so na najboljši način opozorili nase. Računamo, da bodo ti fantje dobili kar nekaj priložnosti tudi v prvenstvu, a je seveda to v največji meri odvisno od njih in sreče z zdravjem.

Nogometna zveza Slovenije ne sme omejevati števila igralcev iz evropske unije v slovenskih klubih. Ali bi lahko z nagrajevanjem spodbudila klube k večjim številom slovenskih igralcev v kadru?
Takšen predlog bi v NK Domžale vsekakor pozdravili. Največji problem je, s čim klube nagrajevati, saj liga prinaša veliko manj denarja kot podobna prvenstva v primerljivih državah. Pri delitvi sredstev od televizijskih pravic je potrebno biti v veliki meri solidaren, ostalo pa je seveda vezano na rezultate. V primeru, da bi uspeli prepričati državo, da dovoli oglaševanje kateri od tujih stavnih hiš, bi lahko ta sredstva namenili v sklad za spodbujanje mladih slovenskih nogometašev. 

Vsi klubi pri vrhu ste med zimskim prestopnim rokom doživeli pomembne kadrovske spremembe. Kaj pričakujete v spomladanskem delu prvenstva?
Dogajanja je bilo res veliko in spremembe v ekipah so pozimi vedno večje in korenitejše kot poleti. Potihoma si želimo hitre priključitve dvojcu v boju za naslov prvaka in čim dlje držati stik z njima. Po mojem mnenju je favorit za naslov še vedno Maribor. Dvoboj bo odločil prvi večji spodrsljaj ene ali druge ekipe, saj bosta obe pod izjemno velikim pritiskom. Prav to bi lahko bil naš adut v lovu na eno izmed lovorik v letošnji sezoni. Vsekakor smo tega sposobni, a to bo potrebno dokazati na igrišču in to predvsem v izjemno napornem aprilu, ko imamo peklenski razpored. V dveh tednih se bomo pomerili z obema vodilnima, hkrati pa nas čaka še polfinale pokala proti Celju. V kolikor bomo takrat uspešni, je mogoče marsikaj.

Letos ste veliko sredstev vložili v tehnološko napredne naprave za trenažni proces in terapijo. Zakaj ste se odločili, da sredstva namenite temu segmentu delovanja kluba?
Našim nogometašem želimo ponuditi najboljše možne pogoje za uspeh. Veliko vlagamo tako v delo na igrišču, v regeneracijo ter tudi mentalno pripravo. Prav slednja je področje, kjer imamo še ogromno možnosti za napredek, zato smo se odločili za NeuroTracker, ki je ena naših zadnjih pridobitev. Sledenje zmogljivosti igralcev je sedaj možno z inovativnim sistemom FieldWizz, kmalu pa bo delo naših izjemnih fizioterapevtov olajšal tudi sistem ShockWave, ki bo dodatno skrajšal čas okrevanja po poškodbah mehkih tkiv. V prihodnjih tednih bomo pridobili tudi nekaj naprav Polar, ki nam bodo dale še več podatkov za kvalitetno pripravo treningov in naporov naših igralcev. Vse to nam pomaga, da trdo delo strokovnega vodstva in vseh ostalih v klubu dodatno nadgradimo, igralcem pa ponudimo vse kar potrebujejo za napredek in uspeh. Številni igralci to zagrabijo z obema rokama, kar se kaže tudi s tem, da jih veliko kariero nadaljuje v tujini, nekateri pa se prebijejo celo do reprezentance.