Pogovor z legendo NK Radomlje Tonetom Završanom

Tone Završan je rojen leta 1945 v Ljubljani, v Radomlje pa se je preselil konce leta 1972, dva meseca pred ustanovitvijo Nogometnega kluba Radomlje.

Nogomet je sprva igral v Ljubljani na Iliriji, kjer je bil v mlajših selekcijah njegov trener Marjan Darmastija, oče današnjega predsednika ND Ilirija. Člansko kariero je nadaljeval v Savi Tacen, kasneje pa se je za sodelovanje dogovoril z nogometnim klubom iz Črnuč, kjer je preživel pet let svoje igralske kariere. Tam je igral skupaj z Rajkom Dežmanom, Francijem Kancilijo in Andrejem Šegulo.

Doma je iz Bežigrada, po poroki pa se je s svojo soprogo preselil v ljubljansko Šiško. Eno leto po selitvi v Radomlje je še vedno nastopal za Črnuče. Poznal je ljudi, ki so v tistem času igrali za Induplati Jarše in ravno ti možje so bili prav tako prisotni na ustanovni skupščini 15.12.1972 v Kulturnem Domu Radomlje, ker je danes stoji Kodrova dvorana. Skupščine se je udeležil tudi sam.

NK Radomlje je začel tekmovati šele jeseni leta 1973, saj se med sezono ni dalo vključiti v tekmovalni spored. To je pomenilo, da je ekipa do začetka nove sezone samo trenirala. Završan je za Radomlje debitiral v zimskem prestopnem roku v sezoni 74/75. Kot igralec je v NK Radomlje preživel 5 let, kjer je tudi zaključil svojo igralsko kariero.

Le mesec dni po upokojitvi je prevzel vodenje mladinske ekipe v NK Radomlje. Delo z mladimi ga je zelo veselilo in je večino časa preživel z mladinskimi selekcijami. Sočasno je treniral selekciji pionirjev in mladincev. Vmes je bil tri leta trener tudi v Dobu in eno leto v Moravčah, nato pa se je po prihodu Matjaža in Metoda vrnil v klub kot svetovalec/pomočnik, sodil je tudi tekme in opravljal funkcijo zastopnika kluba. Bil je tudi član izvršnega odbora.

Gospod Završan, po čem se v vaših očeh razlikuje nogomet, ki ga spremljamo danes od nogometa, ki ste ga bili vajeni v času svoje mladosti?

V nogometu se je zares vse spremenilo, težko je izpostaviti samo nekaj stvari. Vse se je spremenilo – igrišča, infrastruktura, igralci, trenerji. Včasih se je igralo bolj individualno, nogomet je bil t.i. cirkuška zgodba, ekipe so imele veliko driblerjev. Danes se igra bolj na moč in hitrost. Kot trener sem moral imeti sposobnost to prepoznati in prenesti na igralce. Nekdo, ki ima pod nadzorom garderobo in je igral na višjem nivoju, stvari dojema drugače kot nekdo, ki ni imel takšnih izkušenj. Danes imaš v nogometu na razpolago vse – internet, analize, knjige, veliko se lahko naučiš sam. Včasih smo hodili gledati treninge od Olimpije v Jamo. Matjaž Jakopič je moj prijatelj, skupaj sva odraščala in veliko znanja sem prevzel od njega, ko je treniral mladince od Olimpije. Velikokrat sem opazoval njegov način dela in si tudi kaj zapisal. Tudi takrat smo imeli seminarje, vendar ne na takšnem nivoju kot danes. Za trenerja je pomembno, da veliko dela sam. Danes lahko na spletu najdeš treninge od ekip kot sta Bayern in Inter, včasih pa takšnih možnosti nismo imeli.

Kako gledate na trenutno situacijo v klubu, igranje v Prvi liga, visoki cilji za prihodnost? Kaj se je spremenilo od takrat ko smo bili v drugi ligi in zdaj?

Spremenil se je pristop, prišli so boljši igralci. Prvo leto je dal predsednik priliko tistim, ki so nastopali že v drugi ligi. Če se spomnite, Mura je v sezoni 2017/2018 že v 2. ligi naredila prvoligaško ekipo in niso imeli enakih težav kot mi. Pri nas je bilo med igralci morda premalo kvalitete, ki pa je povezana s finančnimi pogoji.

Kje vidite Radomlje v prihodnosti?

Če zdaj pridete v Športni park Radomlje, lahko vidite, da je eden lepših v Sloveniji. Tudi Koper ima nekaj podobnega, ampak pri njih vse financira občina. Za ostale klube bi težko trdil enako. Konec koncev lahko pogledamo kaj imata Maribor in Olimpija. Nam manjka samo še lasten stadion, ker bo to le še dodatno privabilo naše gledalce. Seveda hodimo na tekme tudi v Domžale, ampak v Radomljah bi se zagotovo zbralo več ljudi. Matjaž in Metod imata to v načrtu in vsi vemo, kaj sta do sedaj naredila za naš klub. Brez njiju zagotovo ne bi bili priča današnjim rezultatom in zares sem vesel, da imamo v klubu takšne ljudi kot sta onadva. Poglejte namreč nove garderobe, fitnes, v kratkem dobimo še eno igrišče. Perspektiva je definitivno na vidiku. Mladince in kadete že imamo v prvi ligi, sedaj spravimo na najvišji rang samo še selekcijo U-15 in to bo v Radomlje zagotovo privabilo še več mladih igralcev. Ko nam uspe doseči še to, je pa potrebno samo še trdo delati. Tudi prva ekipa opravlja zelo dobro delo s trenerji na čelu. Dobili smo nekaj okrepitev, ki bi nam morale pomagati v rezultatskem smislu.

Nam lahko na kratko opišete spremembe na področju infrastrukture med obdobjem pred prihodom g. Marinška in g. Cerarja in zadnjim obdobjem, v katerem je bilo zgrajenega veliko od tega, čemur smo v Športnem parku priča danes?

Spomnim, ko je bila garderoba še na mestu, kjer danes stoji Lokal na igrišču. To je bila hiška ali baraka, ki smo jo dobili od tiskarne časnika Delo in je pri njih služila kot poslopje za gradbincev v času gradnje. Z upravo Dela smo se nato dogovorili, da lahko to barako odpeljemo v Radomlje, kjer je nato še 20 let služila kot klubsko poslopje. V njej smo imeli 3 garderobe, poleg je stal zabojnik v katerem smo imeli klubski bife. Včasih smo imeli igrišče na drugi strani glavne ceste, kjer sedaj stojijo hiše. Ko se je klub ustanovil, se je eno leto in pol igralo na Duplici, saj v Radomljah ni bilo igrišča. Nato smo v Radomljah postavili prvo igralno površino, na pomoč nam je priskočilo ogromno ljudi, saj je bilo potrebno opraviti veliko dela. Imeli smo celo nekoga, ki je delal v Arboretumu Volčji Potok in nam je povedal, kako posejati travo. Za nami je res dolga in zanimiva zgoda, česar se ljudje, ki na novo spremljajo klub ne zadevajo. Zares je bilo vloženega ogromno truda.

Ko pogledam nazaj, lahko priznam, da nisem bil najboljši igralec, trener ali funkcionar. Drži pa, da sem opravljal vse te funkcije. Spomnim se, kolikokrat je bilo potrebno začrtati igrišče, narediti zapisnik in na koncu še voditi tekmo. Zato sem danes toliko bolj ponosen na vse, kar je bilo doseženo v zadnjem času in močno upam, da bo klub samo še rastel.

Za konec bi vas prosil, če lahko pokomentirate nedavno sklenjeno sodelovanje med NK Radomlje in HNK Hajduk Split?

Meni se to zdi v redu. Če bo sodelovanje potekalo tako, kot je zastavljeno, sem mnenja, da lahko od tega pridobimo veliko. Vsekakor pa sem prepričan, da se je naš predsednik pravilno odločil, saj že od samega začetka postavlja interes kluba na prvo mesto. Všeč mi je tudi to, da je Hajduk poslal športnega direktorja, kar obenem pomeni, da tudi oni resno gledajo na to. V mojih časih takih sodelovanj ni bilo. Predvsem pa je to lahko priložnost za naše mlade igralce, da se še dodatno dokažejo.

Tone Završan še danes redno spremlja naš klub. Prisoten je na večini domačih tekem, redno pa obišče tudi Športni park v Radomljah.

Avtor: NK Radomlje; Foto: NK Radomlje