NK Ihan – Naših prvih 90 let

Pisalo se je leto 1930. Slovenija je bila takrat del tvorbe imenovane: Kraljevina Jugoslavija. Na svetovnem prvenstvu v nogometu, je tistega poletja naslov svetovnega prvaka osvojil Urugvaj. Mala južnoameriška država, ki je imela takrat vsega 1,3 miljona prebivalcev. Jeseni istega leta, pa so se v legendarni ihanski gostilni Mngan, zbrali trije možje. Janez Gregorin st., Drago Kovič in Janko Gregorič. “Čas je, da v Ihanu ustanovimo nogometni klub”, so rekli gospodje. Bil je to začetek neke zgodbe, ki traja še danes. 

Ihanski nogometni klub je – glede na letnico nastanka – najstarejši športni klub v Ihanu. Kraju, ki je bil v domžalski občini in tudi širše v Sloveniji, vrsto desetletij najbolj znan po prašičji farmi, ki je bila svoje čase največja v Sloveniji in Jugoslaviji, ter druga največja v Evropi. Vsi ostali ihanski športni klubi (biatlonski, smučarsko skakalni, balinarski), so nastali dosti pozneje.

Svojo prvo, premierno nogometno tekmo so Ihanci odigrali proti ekipi Doba. Se kasneje preimenovali v NK Tabor, začeli resno trenirati in dosegati uspehe. V 60ih letih prejšnjega stoletja, so ihanski nogometaši kot edini dobili v trajno last občinski pokal, ker so bili šestkrat najboljši v domžalski občini. Tekmeci z ostalih nogometnih klubov, so vedeli, da so gostovanja v Ihanu neugodna. Nogometni sodniki pa so vedeli, da znajo biti tudi konkretno tepeni, če na tekmah ne bodo sodili oziroma piskali, kot se “spodobi”. Pa ne tepeni od preveč temperamentnih ihanskih navijačev. Pač pa od žensk. Žensk, ki so bile žene ihanskih nogometašev. Ustni viri poročajo, da z njimi ni bilo dobro češenj zobat.

Dva mejnika sta, ki štejeta kot največja uspeha ihanskega nogometnega kluba. Prvi je uvrstitev v polfinale slovenskega pokala leta 1992, kjer se je Ihan pomeril z ljubljansko Olimpijo, drugi pa leto 2005, ko se je Ihan uspel uvrstiti v 3. SNL.

A naj bo dovolj statistike. V številkah ni nobene duše. Nobenih čustev. Le gola dejstva.

Roko na srce … letošnje leto smo si vsi, ki smo kakorkoli povezani z ihanskim nogometnim klubom, predstavljali drugače. Imeli smo zelo dodelan načrt, kako v ihanskem športnem parku, ki je družabno srce našega kraja, proslavit 90 letnico našega kluba. Z enim kvalitetnim žurom. Predstavitvijo vseh selekcij, nogometnimi tekmami, odojkom na žaru, mrzlim pivom. Z dvema kvalitetnima bendoma na odru. S prižganimi baklami, s katerimi bi se spomnili vseh ihanskih mož, ki jih med nami ni več. A po njihovi zaslugi, tradicija nogometa v Ihanu nikoli ni umrla. Klub nikoli ni ugasnil. Kljub finančnim, organizacijskim, kadrovskim težavam. Pa je leto 2020 s koronavirusom in ukrepi, stvari obrnilo na glavo. In so naši načrti splavali po vodi.

 

Kakorkoli … smo majhen klub z velikim srcem. Ponosni, da sta Luka Šušnjara in Jon Gorenc Stanković, ki oba gradita res uspešno kariero, svoje prve nogometne korake začela ravno v ihanskem modrem nogometnem dresu. Ponosni na naše mlade z mladinskega pogona, ki dosegajo izjemne rezultate. Ponosni, da nam je uspelo preživet tisto krizno obdobje, ko ihanske Farme kot glavnega sponzorja kluba, kar naenkrat ni bilo več.

Ponosni, da brcamo že 90 let. Tako in drugače. Hvala vsem, ki ste del naše zgodbe.

#našihprvih90let #gradimodobrozgodbo #NKIhan

Avtor: Dušan Jambrošič; Foto: arhiv NK Ihan