Nejc Klavžar, kapetan 2. najboljše košarkarske ekipe starejših pionirjev v Sloveniji

Na pravkar končanem zaključnem turnirju za starejše pionirje je blestelo kar nekaj košarkarjev, a po našem mnenju nihče toliko, kot domžalski kapetan Nejc Klavžar. V šoli odličnjak, je na tekmo dosegal več kot 20 točk, 10 skokov in 7 podaj, s povprečnim statističnim indeksom preko 30 pa je zasluženo postal tudi član najboljše peterke zaključnega turnirja, čeprav bi si, individualno gledano, zaslužil tudi nagrado za MVP-ja. S to ekipo ima še en visok cilj, drugače pa bo zdaj preskočil h kadetom, kjer bo daleč najmlajši. Njegovi osebni cilji ne zaostajajo veliko, segajo pa vse do lige NBA.

Nejc, z ekipo starejših pionirjev ste postali 2. najboljša ekipa v Sloveniji. Kakšni so občutki po osvojeni srebrni medalji?

Naš glavni cilj je bil, da se uvrstimo na »final four«, potem pa, da gremo korak za korakom do prvega mesta. Na žalost nam je malo zmanjkalo, ampak je tudi končno 2. mesto več kot odlično.

Če se pogleda cel zaključni turnir, je tekma s Krko odločila o naslovu prvaka. Dolgo časa ste bili v igri za zmago, potem pa je sledil slab zaključek…

V prvem polčasu smo bili v napadu neverjetni, v obrambi pa ravno nasprotno. V bistvu, je bila obramba skozi vso tekmo slaba. V drugem polčasu nas je na žalost začelo zmanjkovat v napadu, Krkaši pa so začeli več zadevat. Enostavno nam je na koncu zmanjkalo moči in Krka je to izkoristila.

Je bilo v garderobi, po tekmi s Krko, prisotnega kaj razočaranja?

Ja, zelo smo bili razočarani takoj po tekmi, saj smo videli, da se lahko kosamo tudi z najboljšo ekipo v Sloveniji. Ampak nam je dal trener hitro vedeti, da nas naslednji dan čaka še tekma s Pingvini, ki je odločala o srebrni medalji, zato se je bilo treba na hitro »sestavit« in pozabit na razočaranje.

Koliko je bilo pa kaj čestitk po osvojenem drugem mestu?

Ja, čestitk je bilo veliko. V šoli so nam čestitali, predvsem pa po Facebooku. Tudi nekateri učitelji so nam čestitali, nekateri pa sploh niso vedeli, da smo 2. v Sloveniji. 🙂

Pionirska sezona se počasi končuje, a vas vseeno čaka še nekaj skupnih tekem?

Sezona državnega prvenstva je sicer končana, a nas čaka še Mini pokal Spar, v katerem branimo lanski naslov, cilji pa so visoki tudi letos.

Ti boš zdaj presedlal v kadetsko ekipo, v kateri boš treniral in igral z leto in dve starejšimi fanti. Kakšna so tvoja pričakovanja?

Upam na čim več igranja, čeprav bo to seveda težko. Se bo treba najprej dokazat na treningih. Drugače pa si želim dokazat, da lahko že zdaj igram na tako višji ravni. Pred dvema sezonama sem že igral z dve leti starejšimi, pa je kar šlo, upam, da bo tako tudi zdaj.

Kam lahko rezultatsko posežejo kadeti?

Mislim, da kadeti lahko pridejo oz. pridemo na zaključni turnir. Pa upam, da bi se ta organiziral v Domžalah, če se že pionirski ni in da gremo po zlato medaljo.

Veselje je bilo ob osvojitvi "le" 2. mesta nepopisno (foto: Aljaž Močnik/KZS).

Še par osebnih vprašanj – koliko časa že treniraš košarko in kako si začel? Kakšni so tvoji cilji?

To je že moje deveto leto, kar igram košarko. Začel sem, ker so se številni moji sorodniki ukvarjali z njo in hitro mi je postala všeč. Moji cilji so najprej vezani na člansko ekipo Heliosa, potem pa bi rad zaigral tudi v Evroligi ali celo ligi NBA. Lepo počasi, korak za korakom.

Kaj bi rekel, da je tvoj največji plus glede košarke in kje imaš še rezerve?

Moje najmočnejše orožje je verjetno dobra tehnika, močen dribling. V zadnjem času smo veliko delali tudi na metu. Imam pa še kar nekaj rezerv, predvsem v obrambi bo treba še marsikaj popravit.

Pokal za osvojeno 2. mesto je Nejcu podelil legendarni Ivo Daneu (foto: Aljaž Močnik/KZS).

Si tudi odličen učenec – kako ti uspe uskladit številne treninge s šolo?

Usklajevanje med šolo in treningi je kar velik izziv. Imam pa rad stvari »pošlihtane«, tako da se trudim, da je v šoli vse pravočasno urejeno, sej želim biti uspešen na vseh področjih, torej na igrišču in tudi v šoli. Pa tudi trenerji skrbijo, da je šola na 1. mestu, ker drugače trpi tudi košarka.

Kaj pa vzorniki? Po kom se zgleduješ?

Od evropskih košarkarjev mi je najbolj všeč Dražen Petrović, ker je bil garač in izvrsten šuter. Drugače pa seveda Michael Jordan in pa zdaj številni organizatorji v igri NBA, Steph Curry, Kyrie Irving in še kdo.