Mandić: Manjkajo nam tri ali štiri igralke z dodano vrednostjo

Milomir Mandić, ki je pred začetkom lanske sezone prevzel člansko ekipo Ženskega nogometnega kluba Radomelj, je zadovoljen s prikazanim v letošnji sezoni. Dekleta so znova zasedla tretje mesto v 1. SŽNL, najodmevnejša zmaga pa je bila dosežena že v 1. krogu, ko je v Športnem parku Radomlje padel Rudar Škale z 1:0.

Najbolj ga jezi poraz v Mariboru 2. novembra lani. Tudi na novoletnem srečanju je pripravil pravo poročilo o tem zloglasnem srečanju, ki mu še vedno ne gre iz glave. Misli je že obrnil proti naslednji sezoni, posebne priprave bodo znova potekale na Rogli od 3. do 6. avgusta, sicer pa dekleta s pripravami pričnejo že sredi julija, natančneje v ponedeljek, 13.7.2015. Glavni trener si želi bolj enakovreden boj za drugo mesto in naskok na finale pokala. V organizaciji in tekmovanju v 1. SŽNL ga moti kar nekaj stvari, ki pa jih ne bo lahko spremeniti, med drugim tudi tekmovalni sistem, ki po njegovem mnenju ni najprimernejši.

Kako bi ocenili preteklo sezono?
Zadovoljen sem s spomladanskim delom. Dosegli smo šest zmag, remi v Velenju in dva poraza proti Pomurju. To je 19 točk, jeseni pa 18, skupaj torej 37. V tem trenutku sta Pomurje in Rudar boljša, obe ekipi imata tujke, ki prinesejo dodano vrednost. Lani je bila razlika do drugega mesta kar 19 točk, letos je devet. S tremi ali štiri kvalitetnimi igralkami bi se vključili v boj za drugo mesto.

V slovenskem prostoru je Pomurje razred zase. Vsekakor bi se radi prbližali ekipi Rudar Škale. Kako daleč ste še od Velenjčank?
Lani sem že po drugem krogu razmišljal o odstopu, saj smo doma izgubili proti Rudarju kar z 1:8. Tudi drugo tekmo v lanski sezoni v Velenju smo visoko izgubili, nato pa smo v Ligi za prvaka vse do 90. minute vodili na njihovem igrišču, v sodnikovem dodatku pa prejeli dva zadetka. To je bil nesrečen poraz, čeprav se v nogometu vedno vse zgodi z razlogom. V letošnji sezoni smo se jim takoj v prvem krogu malce oddolžili, ko je zadela Nina Predanić v 93. minuti za zmago z 1:0. Drugo tekmo smo nato v Velenju izgubili z 1:3, v Ligi za prvaka pa smo osvojili lepo točko (1:1). Vsaka ekipa je torej osvojila po štiri točke.

Spomladi ste imeli veliko težav v obrambi. Proti dobrim ekipam ste prejeli preveč zadetkov. Na treh tekmah proti Pomurju v letošnji sezoni skupaj kar 24.
Pri nas je v spomladanskem delu prišlo do velikih težav v obrambi. Teja Breznik je zaradi študija prekinila z igranjem nogometa, Pija Smukovič pa je prenehala z igranjem zaradi poškodbe gležnja, kar je res velika smola za nas. Poškodovala se je še mlada Petra Zalaznik (ki se je že vrnila na zelenice – op.a.), spomladi pa nisem mogel računati še na Romano Rojc. Od celotne zadnje linije je tako ostala samo Staša Čagran, ostali pa smo brez klasičnih in osrednjih branilk. V obrambo sem moral povleči Barbaro Kralj, pomagali sta še Maruša Jereb in Larisa Žejen. Moram reči, da smo kljub težavam dobro odigrali, vseeno pa upam, da se bosta tako Teja, kot Pija v prihodnosti še dokazovali na zelenici v radomeljskem dresu.

Velika želja v klubu je tudi finale pokalnega tekmovanja. Marca ste doma igrali proti Rudarju in izgubili z 0:2, Velejnčanke so nato senzacionalno na Bonifiki celo dvignile pokal. Vas jezi, da ste se dobro kosali z Rudarjem, izgubili prav ravno najbolj pomembno tekmo?
Na tisti tekmi na žalost nismo nastopili v popolni postavi. Med drugim ni igrala Nina Predanič. Res ima ogromno težav s poškodbami. Ona je zares kvalitetna igralka, prava dodana vrednost naši ekipi. Zdaj bomo znova ostali brez nje, saj gre na študij v ZDA, kjer ji želim vse dobro in da se v premoru vrne v Radomlje in nam pomaga na kakšni tekmi v prvenstvu.

Verjetno že načrtujete naslednjo sezono in želite sestaviti še močnejšo ekipo?
Predsednik je na potezi. Morali se bomo usesti in pogovoriti, kako okrepiti igralski kader za naslednjo sezono. Imamo zelo kvalitetno vratarko, imamo pa tri ali štiri mesta v ekipi, ki bi jih bilo potrebno okrepiti. To se je zelo poznalo v letošnji sezoni, kjer smo imeli velika nihanja. Dvakrat igramo odlično, pa nato popolnoma popustimo. Okostje ekipe imamo, potrebujemo pa kakšno okrepitev, saj nam manjka še kakšna igralka z dodano vrednostjo.

Katere igralke so vam padle v oči od ostalih ekip v 1. SŽNL?
Na zadnji tekmi proti Mariboru so nam bile konkurenčne tudi z igralko manj, saj imajo Dominiko Čonč, ki je bila razred zase na zelenici. Na sredini igrišča smo zelo tanki, preigrala je kar tri ali celo štiri igralke v eni akciji. Tu je še Sara Ketiš, bili smo zelo blizu brodoloma z igralko več. Jevnica ima tri dobre igralke (Polono Petrač, Kajo Jerina in Saro Gregorčič), v Velesovem pa sta sestri Kos, Evelina in Lucija. Dekleta so, tako kot naša, zelo pripadna svojemu klubu in ne bodo kar tako zamenjale sredine, bi pa si jih seveda želeli v naših vrstah.

Na katere igralke računate iz ekipe do 17 let, ki je letos odigrala zelo dobro sezono?
Anja Blažič in Petra Zalaznik se bosta priključili članski ekipi, lahko se vklopita v naš sistem igre, Irene Zupan še ne poznam, tu pa je še kapetanka in vratarka ekipe U17, Tara Komatar, ki je v pretekli sezoni že nastopila v članski ekipi. Računam, da se nam dekleta pridružijo skupaj z ostalimi 13. julija. Žal so nekatere članske igralke že dosegle svoj limit in bodo težko še napredovale, v igri pa jih bodo lahko nadomestile mlade, perspektivne igralke iz naše nogometne šole (Lara Puc, Ana Černelič, Nina Ekić, Neža Razpotnik, Klara Rahne, …).

Kako bi ocenili kvaliteto nogometa v 1. SŽNL? Tekem je na sporedu res zelo malo.
Lestvica na koncu sezone je realna slika slovenskega ženskega nogometa. Pomurje je najboljše, sledi Rudar, nato pa mi in Maribor, ostali precej zaostajajo. Kvaliteta slovenske ženske lige je slaba, zato Pomurje in Rudar s tujkami naredita razliko. Tekmovalni sistem v 1. SŽNL ni ustrezen. Pri moških se v Prvi ligi igra 36 krogov, v 2. SNL je na sporedu 27 krogov, mi pa jih odigramo le 19. Mislim, da bi morali imeti več tekem, v Ligi za prvaka bi lahko igrali dvokrožni sistem. To so kvalitetne tekme. V vsakem športu, tudi v nogometu je za kvaliteto potrebna selekcija, zelo pomembno vlogo pri tem pa igra delo z mladimi po klubih. Dekleta morajo začeti igrati že z osmimi leti, najboljše pa potem igrajo pri članicah. Prava igralka je tista, ki gre celo desetletje čez trenažni proces, potem pa s svojo kvaliteto lahko zaigra pri članicah.