Lucille Charuk bo še leto dni nosila dres Calcit Volleyja

Tudi v že končani letošnji sezoni je Kanadčanka Lucille Charuk kot v vseh dozdajšnjih v dresu Calcit Volleyja, potrdila svojo kakovost in bila med najbolj zaslužnimi za dve osvojeni lovoriki, naslov državnih prvakinj in srednjeevropsko ligo. V času pandemije koronavirusa je ostala v Ljubljani, kjer ji družbo dela mačka KitKat, dnevi pa ji minevajo ob vajah, ki jih je predpisal klubski kondicijski trener Gregor Sobočan, branju knjig, video igrah, kuhanju in drugih hobijih. In še razveseljiva novica za kamniške pristaše odbojke, popularna Lucy bo tudi v prihodnji sezoni igrala za aktualne slovenske državne prvakinje.

Če ne bi bilo pandemije koronavirusa, bi najpozneje v sredo, 22. aprila, dobili letošnje državne prvakinje, tako pa so po odločitvi predsedstva Odbojkarske zveze Slovenije do svojega četrtega že sredi marca do njega prišle odbojkarice Calcit Volleyja.

»Kar nekoliko nenavadno je razmišljati, da se je liga končala predčasno in da so bile pred nami odločilne tekme v sezoni. Včasih imam občutek, kot da je to bilo pred nekaj meseci. Mislim pa, da se je predsedstvo Odbojkarske zveze Slovenije odločilo pravilno, kajti zdravje in varnost vseh vpletenih je na prvem mestu. Seveda bi vsi raje videli, če se sezona ne bi končala na takšen način. Tako sploh še nismo mogle proslaviti tega naslova, ampak tako pač je. Zadnjo tekmo modre skupine v Mariboru smo že igrale z mislijo, da bi bila to lahko tudi naša zadnja v tej sezoni, tako da smo si še toliko bolj želele zmage,« ki se je lani po petih letih vrnila v Calcit Volley.

V mariborskem taboru nad odločitvijo predsedstva OZS niso bili najbolj navdušeni, toda to ne zmanjšuje zasluženega naslova kamniških odbojkaric, ki so redni del državnega prvenstva končale na prvem mestu. Ob tem velja poudariti, da so v državnem prvenstvu dvakrat premagale Novo KBM Branik, drugič kot že rečeno v Mariboru.

»Nobena skrivnost ni, da je za končno uvrstitev v ligi pomembna prav vsaka tekma. Dejstvo, da smo imele po koncu modre skupine največ osvojenih točk, nam je zagotovilo prvo mesto. Tudi v medsebojnih tekmah z Mariborčankami smo bile bolj uspešne. Sicer razumem nejevoljo v Mariboru, toda naslov so izgubile pred svojimi navijači. Osebno bi seveda raje videlo, če bi lahko igrali končnico, prepričana pa sem, da bi bile tudi v njej najboljše. Seveda tega ne bomo nikoli vedeli, toda življenje gre naprej in nima se smisla ukvarjati s tem, kaj bi bilo, če bi bilo. Bolje je, da začnemo razmišljati o novi sezoni, v kateri bo treba braniti osvojeno lovoriko,« pravilno razmišlja Charukova, ki se po porazu v finalu pokala Slovenije s soigralkam ni predala. Na koncu je bil morda prav ta poraz tisti, ki jih je dodatno motiviral.

»Če bi dobile tisto tekmo, bi se nam lahko zgodilo, da bi se zadovoljile s tem naslovom in da bi nam v nadaljevanju sezone ne bi bile več tako motivirane. V športu se to pogosto dogaja, toda namesto da bi se sprostile in bile zadovoljne s svojimi nastopi, tako pa smo si v miru pogledale vse svoje napake, jih analizirale in popravile. Dejstvo je, da sta nas do pokalne lovorike ločili le dve točki, ampak prav stvari, ki smo jih izvedele o svoji ekipi, so bile toliko bolj dragocene. Mi je pa še vedno hudo, da se je finalni obračun z Mariborčankami končal s porazom, kajti klub je veliko vložil v organizacijo zaključnega turnirja, tribune so bile polne, ampak kot rečeno, prav po tem porazu so se stvari začele odvijati v našo korist. Samo mi, ki smo bili v ekipi in tisti okoli nje pa vedo, kako smo v tistem času rastli in se borili.«

Da so na prvi poti, se je pokazalo na zaključnem turnirju srednjeevropske lige v Novi Gorici, ko so bile v finalu že v izgubljenem položaju, toda po zaostanku dveh nizov so nadigrale mariborske odbojkarice.

»Zmaga v srednjeevropski ligi je bila za nas zelo pomembna. Zdaj lahko izdam, da takrat nisem bila ravno prepričana, da se bo turnir končal z našo zmago. Včasih pa je vseeno dobro, če je tudi malce strahu, saj to lahko spodbudi ekipo, da gre v pravo smer in je popolnoma osredotočena na cilj, ki je pred njo. V nekem trenutku smo bile celo blizu tega, da se sploh ne bi uvrstile na zaključni turnir, na koncu pa smo v tem tekmovanju celo zmagale.«

Za Kamničankami je torej zelo razburljiva sezona, zaradi koronavirusa tudi nekoliko čudna, zato pa toliko bolj uspešna.

»V letošnji sezoni je bilo vsega po malem. Vzponi, padci, poškodbe, vrnitve igralk, porazi, velike zmage in na koncu še globalna pandemija. Toda ne glede na vse, smo s sezono lahko zadovoljne, zdaj pa se lahko v miru pripravljamo na novo sezono. Ker je Slovenija v bistvu moj drugi dom, smo se dogovorili, da bom v Calcit Volleyju igrala vsaj še eno sezono. Veselim se že izzivov v ligi prvakinj, seveda bomo morale najprej iti skozi kvalifikacije, naredile pa bomo vse, da še enkrat dokažemo, da imamo najboljšo ekipo v Sloveniji,« je odločna visoka kanadska blokerka, ki je ostala v Ljubljani, kjer ima v Kosezah stanovanje.

»Ko se je pandemija začela, se je bilo treba hitro odločiti, kako in kaj. Leti so bili odpovedani, zaprli so letališče v Ljubljani, ker pa imam v Ljubljani lepo stanovanje, avto in svojo mačko, sem se odločila, da ostanem v Sloveniji. Mislim, da je bila to pravilna odločitev, kajti v Kanadi so razmere zdaj hujše kot v Sloveniji. Tako sem zdaj tu, uživam v lepem vremenu in prostem času, da pa mi ni dolgčas, je s svojimi vajami zaslužen Gregor Sobočan. Stvari bi bile lahko veliko slabše, zato se nima smisla pritoževati,« je polna elana dejala Lucille Charuk, ki je tako ali tako načrtovala, da bi se v Kanado vrnila šele maja.

Avtor: Calcit Volley; Foto: Klemen Brumec