Lana Smolnikar, odlična plesalka, ki je priplesala v sam evropski in svetovni vrh: “Lahke poti do uspeha ni”

Dvajsetletno Lano Smolnikar iz Doba pri Domžalah ples spremlja že od malih nog, saj je svoje prve plesne korake naredila že v vrtcu. Starša, ki jo še danes spodbujata in navdušujeta za ples, sta jo pri šestih letih vpisala v plesno šolo, pri osmih letih pa je že začela tekmovati.

Skozi leta so zanimanje za ples še povečali njeni izjemni koreografi in trenerji, ter seveda izvrstni plesalci, ki jih je spoznala na poti. Ker jo ples vedno sprosti in spravi v boljšo voljo, si danes življenja brez plesa sploh ne more več predstavljati. Ples predstavlja velik del njenega življenja, zato je trenutkov brez plesa zelo malo. Študiju kineziologije na Fakulteti za šport posveča veliko svojega zanimanja in prostega časa, pot do tja pa jo je pripeljala njena želja od malih nog, da si v življenju želi delati nekaj v zvezi s športom. Poleg plesa in študija se rada druži z družino in prijatelji. Lani se je s sotekmovalko Klaro Senico na pobudo njunega koreografa Jana Ravnika pridružila Plesni šoli Bolero, ki je ena izmed najuspešnejših plesnih šol v Sloveniji, ta pa je lani svojo novo lokacijo odprla tudi v Domžalah, kjer Lana poučuje ples.

Kaj vam pomeni ples?

Ples je del mene že zelo dolgo časa, zato si življenja brez plesa sploh ne moram predstavljati. Ples me vedno sprosti in spravi v boljšo voljo. Na treningih namreč odmislim vse težave in se prepustim glasbi. Prav tako mi predstavlja nek izziv, saj lahko svoje plesno znanje nenehno izpopolnjujem in nadgrajujem. Obenem pa predstavlja tudi mojo umetniško ustvarjalnost in me vedno napolni z ogromno različnimi čustvi.

Pot vas je lani pripeljala v Plesni klub Bolero. Je bil eden izmed razlogov tudi ta, da je Bolero svoja vrata odprl tudi v Domžalah?

Kot pri vsakem športu moramo tudi pri plesu na vsake toliko časa razmišljati, kaj je najboljše za nas in za našo kariero. Plesna šola Bolero je ena izmed najuspešnejših plesnih šol v Sloveniji, ki več kot uspešno deluje tako na tekmovalnih kot tudi rekreativnih področjih plesa. Zato sva s soplesalko Klaro Senica januarja 2018 prišli v Plesni klub Bolero. Samo idejo o menjavi kluba nama je predstavil najin trener in koreograf Jan Ravnik, ki je bil že predhodno član PK Bolero. Tu so naju prav vsi odprtih rok sprejeli medse. Ves kolektiv plesne šole je zelo prijazen in spoštljiv. V zadnjih skoraj dveh letih sem bila deležna samih izvrstnih treningov, tako da sem svoje plesno znanje tu močno dopolnila. Zaradi nenehne podpore trenerja Jana Ravnika, vodstva Bolera in ostalih trenerjev in soplesalcev sem leta 2018 prvič postala svetovna prvakinja v solo kategoriji. Prav tako sta mi Janja Pušl in Zoran Kljun ponudila možnost poučevanja plesa na novi lokaciji v Domžalah. Ob tem pa mi nudijo možnost izobraževanja in nadgrajevanja znanja plesne učiteljice in nenehno podporo ter pomoč pri morebitnih težavah.

Kateri ples vas najbolj navdušuje in izpopolnjuje?

V plesu me fascinira prav vsaka zvrst, a sama največ časa posvečam jazzu, modernu in showu. V teh kategorijah tudi tekmujem. Prav vsaka izmed njih mi predstavlja poseben izziv. Pri jazz danceu je velik poudarek na pravilni plesni tehniki, katere nikoli ni preveč. V show danceu je zelo pomembna zgodba in dobro predstavljanje svoje teme. V modernu pa gre predvsem za iskanje novih in zanimivih oblik gibanja, a še zmeraj v okvirih tehnike jazza in baleta. Slednji me ravno zaradi tega najbolj navdušuje in izpopolnjuje. Poudarek je namreč na samem gibanju telesa z manj tehnike, in je tako v okviru teh treh zvrsti, najbolj svobodna zvrst. Sama zelo rada odkrivam nove oblike in načine gibanja.

Kdo je vaš koreograf in mentor in kako poteka delo z njim?

Moj koreograf in mentor je že četrto leto Jan Ravnik. Njegovi treningi so zelo naporni, kot trener je zelo strog. To je tudi glavni razlog, da sem dosegla tako visoka mesta na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Ker se je preselil v Ameriko, večina najinih treningov poteka prek video klicev. Od mene pričakuje veliko, zato ogromno treniram tudi sama. Redno mu pošiljam posnetke moje tekmovalne točke (katere koreograf je on), sam pa me nato popravlja. Z njim sem močno napredovala, saj me nenehno spodbuja in podpira. Nove koreografije vedno sestavljava v živo, ko je on v Sloveniji ali pa jaz pridem v Ameriko. Za tekmovanja mi vedno naredi izvrstne in izvirne koreografije. Poleg tega pa me spodbuja pri mojem ustvarjanju koreografij za druge plesalce, in me usmerja, ter mi nenehno svetuje.

So treningi naporni?

Treniram vsak dan po najmanj tri ure na dan, v obdobju tekmovanj pa je treningov nepopisno več. Ko imam trening sama ali s soplesalko Klaro Senica, se vedno najprej ogrejeva in raztegneva, narediva tehnične vaje, nato pa vadiva najine koreografije za tekmovanja. Pri delu morava biti zelo samodisciplinirani, da uspeva točko dobro usvojiti. Na treningih velike skupine je potek dela zelo podoben, pred tekmami prav tako vedno vadimo koreografijo, v obdobju po večjih tekmovanjih pa delamo predvsem na naši novi plesni tehniki in na učenju novih koreografij.

Kakšna so odrekanja, če želiš uspeti v plesu?

Odrekanja so kot pri ostalih športih tudi pri plesu velika, časa za socialno življenje imam definitivno manj kot moji sovrstniki, ki se s športom ne ukvarjajo resno. Pa vseeno se mi večini stvari ni problem odreči, saj to pomeni več plesa in preživljanja ur v dvorani, kar pa delam zelo rada. Ples me izpopolnjuje in lepša moje dneve, zato z veseljem preživljam veliko časa v dvorani bodisi kot plesalka bodisi kot plesna učiteljica.

Ste večkratna državna prvakinja, odlično pa ste nastopali tudi na mednarodnih tekmovanjih. Nam lahko zaupate nekaj vaših največjih dosežkov v plesu?

Res je, osvojila sem kar nekaj rezultatov, na katere sem zelo ponosna. Pravkar sem v Rusiji postala evropska prvakinja v kategoriji show dance solo članice. Leta 2017 sva s soplesalko Klaro Senica prvič zmagali svetovno in evropsko prvenstvo v kategoriji show dance dvojice člani in s strani Plesne zveze Slovenije dobili priznanje dvojice leta. Istega leta sem postala tudi evropska prvakinja v kategoriji show dance solo članice in svetovna podprvakinja v kategoriji modern solo članice in jazz duo člani s Klaro. Leto 2018 pa je bilo zame še uspešnejše. Postala sem namreč svetovna prvakinja v kategoriji show dance solo članice in kategoriji modern solo članice. Prav tako sva s Klaro ubranili naslov svetovnih prvakov v kategoriji show dance duo člani. Za vse zgoraj naštete rezultate ima ogromne zasluge najin trener in koreograf Jan ravnik. Za piko na i pa smo istega leta zmagali tudi s formacijo v kategoriji show dance formacije člani pod vodstvom Matevža Česna. Tega leta sem s strani Plesne zveze Slovenije prejela naziv plesalke leta, dvojice leta (s Klaro) in formacije leta. Prav tako sem postala športnica leta Mestne občine Ljubljana in športnica leta Občine Domžale, kar mi je v veliko čast. Jan Ravnik pa je postal trener leta Mestne občine Ljubljana.

Kateri uspeh vam bo ostal v najlepšem spominu?

Na vse rezultate sem zelo ponosna, tako da menim, da mi bodo prav vsi ostali v posebnem spominu. Še prav posebno pa si bom zapomnila dva rezultata, zmaga svetovnega prvenstva 2017 v kategoriji show dance duo člani (s Klaro) in zmaga svetovnega prvenstva kot solistka leto pozneje. Na prvi rezultat sem ponosna, ker smo celo leto z Janom in Klaro veliko trenirali, pa niti v najdrznejših sanjah nismo pomislili, da bi lahko prišli do takega naziva. Prav posebno na tem rezultatu pa je, da sva dobile prvo mesto s strani vseh sodnikov na tisti tekmi, kar se zgodi zelo redko. Drugi rezultat pa si bom prav posebno zapomnila zato, ker sem takrat prvič zmagala svetovno prvenstvo kot solistka in sem na podlagi tega rezultata postala športnica leta Ljubljane in Domžal.

Za nekaj časa ste se preselili čez lužo, saj ste se podali na izobraževanje v Los Angeles. Kako je prišlo do tega?

Res je, s Klaro sva odšli v Los Angeles, kjer živi moj trener Jan Ravnik. Tam mi je naredil koreografije za prihajajoča svetovna prvenstva in za naslednjo sezono. Prav tako smo obiskovali plesne klase priznanih plesnih koreografov in trenerjev. V čast se mi je bilo učiti od čisto vsakega izmed njih. Zanimivo je namreč pomisliti, da sem jih vse že dolgo časa spremljala prek spleta in jih občudovala, zdaj pa sem imela možnost v živo videti, kako njihovi klasi res potekajo.

Gotovo ste se z zanimanjem seznanili s tamkajšnjim plesnim svetom?

V ZDA sem se seznanila z več različnimi stili plesa, odkrivala nove načine gibanja in na splošno prejela ogromno novega znanja. Spoznati tamkajšnji plesni svet je res nekaj posebnega. Poleg izjemnih koreografov, ki so tam učili, sem bila navdihnjena tudi s strani plesalcev, ki jih že tudi dalj časa spremljam prek socialnih omrežij. V Ameriki sem dobila novo motivacijo in zagon za prihajajoča tekmovanja.

Kakšne so možnosti, da si plesalec v ZDA ustvari plesno kariero?

Plesna industrija v ZDA je res velika in močno razvita. Možnosti za ustvaritev plesne kariere je res ogromno, a je možnosti za resničen uspeh malo. Plesalec mora obvladati vse plesne stile in biti kar se da prilagodljiv. Ker je izvrstnih plesalcev tam v izobilju, ima veliko vlogo tudi sreča. Zaradi velikega števila imenitnih plesalcev namreč gledajo in izbirajo tudi na podlagi videza, ki ga v tistem trenutku želijo.

Kako pa je s tem doma?

Plesna industrija je v Sloveniji neprimerljivo manjša. Plesalec modernih tekmovalnih plesov namreč težko uspe kot zgolj plesalec. Po navadi izvrstni plesalci v Sloveniji svoje znanje tudi delijo naprej s pomočjo poučevanja in so tako hkrati plesalci kot tudi trenerji in koreografi.

Kaj bi svetovali nekomu, ki bi si želel tekmovalno ukvarjati s plesom?

Povedala bi mu, da lahke poti do uspeha ni. Da postaneš dober plesalec, moraš veliko ur preživeti v plesni dvorani in tam izpopolnjevati svoje znanje. Neprestano moraš delati na svoji tehniki, svoji koreografiji in svojih gibalnih sposobnostih. Glavni nasvet pa bi bil predvsem, da rad plešeš in da se to velikokrat na poti opomniš. Z ljubeznijo do plesa ti pot do uspeha namreč ne bo težka.

Kakšni izzivi so pred vami?

Pred menoj je letos še kar nekaj tekem, tako da večino svojega časa namenjam treniranju koreografij in izboljševanju svoje tehnike. Novembra se bom udeležila IDO Gala World Event, kjer se predstavi nekaj lanskih zmagovalcev. Sama bom plesala solo in formacijo. Temu bo sledilo svetovno prvenstvo v show danceu, za tem pa še v modernu in jazzu. Do decembra bom tako postavljena pred kar nekaj zahtevnih izzivov in preizkušenj. Prihodnost si za enkrat puščam še odprto. Vem pa, da si želim ostati v plesu in da bo ples definitivno vedno del mojega življenja.

Kot mi je znano, se Bolero uveljavlja tudi v Domžalah?

Kot sem že omenila, sta mi lansko leto Janja Pušl in Zoran Kljun zaupala vodenje jazz skupin v Domžalah. Ker sva z Janjo obe Domžalčanki, si prizadevava dobro predstaviti ples tudi v najini občini in ljudi seznaniti s tem izjemnim športom. Ob petkih tako poučujem jazz balet otroke in dijake, Janja pa ima ob četrtkih nadaljevalni tečaj družabnih plesov in nadaljevalni tečaj plesne rekreacije za dame nad 45 let. Letos smo svojo dejavnost v Domžalah še povečali, kjer se nam je pridružila še Naja Puhar, ki vsako sredo poučuje začetne programe družabnih plesov in plesov za dame nad 45 let. Počasi se daleč pride in morda bomo kmalu imeli nove, mlade tekmovalke, ki jih poučujem z velikim veseljem in navdušenjem.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: arhiv Lane Smolnikar