Karmen Ulbin, ŽNK Radomlje: Naša letošnja ekipa je kakovostno najboljša
Mislim, da je bila moja najboljša tekma finale pokala proti Pomurju v Kopru 25. maja 2016. Takrat sem tudi zadela, na koncu pa smo na žalost vseeno izgubile.
Finale pokala v Kopru je do zdaj največji uspeh kluba, ki je bil ustanovljen poleti leta 2012. To bi se utegnilo že v letošnji sezoni spremeniti, saj je zmaga za Bežigradom odprla nove možnosti. Postale ste jesenske prvakinje. Je bila to največja zmaga Radomljank do zdaj?
To je bila zagotovo največja zmaga od mojega prihoda v klub.
Sledil je grenak poraz v Beltincih z 0:5. Kaj se je zgodilo?
Nismo bile dovolj dobro pripravljene. Pred tekmo z Olimpijo smo bile maksimalno pripravljene, pred tekmo v Beltincih pa nismo dovolj trenirale. Taktično in tehnično smo odpovedale, nismo pravilno pokrile tekmic. Proti Olimpiji smo bile pozorne na nosilke igre, proti Pomurju žal ne.
V spomladanskem delu Olimpija in Pomurje prihajata v Radomlje. Kaj bo odločilno na teh dveh tekmah?
Treba se bo optimalno pripraviti na spomladanski del. Glave morajo biti na mestu. Motivacije za dve ključni tekmi ne bo manjkalo. Pomembne so seveda tudi ostale tekme, saj lahko vse tri ekipe, tudi proti na papirju slabšim ekipam, izgubljamo točke.
Kaj se je spremenilo v letošnji sezoni? V preteklih letih ste imele kar nekaj porazov tudi proti slabših ekipam na lestvici, proti Olimpiji in Pomurju pa je bilo nekaj zares visokih porazov. V letošnjem jesenskem delu ste izgubile le eno tekmo.
Ekipa se je precej spremenila. Veliko je mladih igralk in letošnja radomeljska članska zasedba je po mnenju kakovostno najboljša od ustanovitve kluba.
Lani si v celotni sezoni dosegla sedem zadetkov. V letošnji sezoni si zadela trikrat. Si zadovoljna s predstavami?
Niti malo. Pripravljena sem za precej boljše predstave.
Hočeš uspeti v nogometu? Te zanima tudi tujina?
Rada bi se usmerila v univerzo in v trenerske vode. Hodim na fakulteto za šport, ki pa ni najbolj primerna za dekleta, ki bi rade postale trenerke. Rada bi postala profesorica športne vzgoje ali pa trenerka. Ne bi še rada imela svoje ekipe, ker še nimam dovolj znanja za to. V prihodnosti je to vsekakor načrt. Želela bi igrati do tridesetega leta, a to ni realno. Priložnost morajo dobiti mlajše igralke, že zdaj pa sem med najstarejšimi v naši ekipi.
Prihajaš iz Maribora, kjer je nogomet daleč pred vsemi športi. Si redna obiskovalka tekem v Ljudskem vrtu?
Maribor je prestolnica nogometa v Sloveniji. Vedno sem navijala za Maribor. Velikokrat sem bila na tekmah vijoličastih, tudi med navijači. Prav poseben občutek je biti na tribuni z Violami. Tudi nogomet, katerega igram od malega, sem najprej začela igrati s fanti.
V tej sezoni je Maribor igral tudi v Ligi prvakov. Si obiskala kakšno tekmo?
Seveda. Bila sem na obeh tekmah z Liverpoolom. Veliko sem pričakovala od vzdušja na kultnem Anfield Roadu. Njihovi navijači so me na tej tekmi razočarali. Navijali so le prvih deset minut, potem pa se je slišalo le še mariborske navijače. Verjetno so Angleži pričakovali gladko zmago in niso ravno blesteli.
Za kateri klub navijaš v tujini?
Za Barcelono. Camp Nou je bil prvi večji stadion, ki sem ga obiskala. V sezoni 2008/09 sem si ogledala tekmo med Barcelono in Sevillo, ki se je končala s 4:0. To je bila prva sezona, ko je bil trener Pep Guardiola. Na tisti tekmi ni igral Lionel Messi in bila sem kar malce razočarana, da ga nisem videla v akciji.
Kateri nogometaš je tvoj najljubši?
Najboljša sta Xavi in Iniesta, najbolj pa mi je všeč Marco Asensio iz madridskega Reala.
Kako se Štajerka počuti v Ljubljani? Ti gredo “žabarji” na živce?
Zdaj sem že štiri leta v Ljubljani. Mislim, da sem malce že izgubila štajerski naglas. Priznam, da mi je šel prvo leto ljubljanski naglas zelo na živce, zdaj pa sem se že navadila.
Avtor: A.G.; Foto: Rok Zore