Gorniški večer: Mina Markovič – Oprimek vesolja
Ustvarjalna moč gorništva je bila velikokrat izpričana in ima dolgo, večstoletno tradicijo. Hoja je beseda, plezanje je pesem, hoja je slika, plezanje je film. Gorništva ni brez gora in brez ljudi v njih. Gore so kamnite, gore so oblika, gore so zračne, gore so pokrite, gore so dom in gore so parki. Gorniški večeri skušajo njihovo podobo in značaj ujeti v barvit, a spoštljiv pogovor. Sogovornika odkrivata svet gora, raziskovalna, znanstvena in strokovna spoznanja o njih in dosežke, ki v gorah (predvsem pa v naših glavah) premikajo meje mogočega.
V knjižnici Domžale se je v torek, 3. februarja 2015, Borut Peršolja iz Planinskega društva Domžale pogovarjal z Mino Markovič. Naslov tokratnega pogovora je bil Oprimek vesolja.
V uvodu smo si ogledali predstavitveni filmček o Mini Markovič, plezalki, ki je zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, Mina je zelo simpatično in sproščeno dekle. Z lahkoto bi se za najvišja mesta borila tudi v izboru za miss simpatičnosti slovenskega športa, če bi ga imeli. Z uspehi postaja vse bolj prepoznavna.
Mina Markovič bolj resno govori, ko beseda nanese na njen šport. Ko pleza po stenah, strahu ne občuti. ''Tudi, če me je bilo kdaj strah, ko sem bila visoko na steni, je bil ta strah neupravičen. Če vse narediš tako, kot je treba in ne zganjaš bedarij, ni možnosti, da bi se poškodoval. Pripet si z vrvjo, pod teboj so debele blazine. Športno plezanje ni nevaren šport,'' pravi plezalka, ki se s plezanjem, od katerega se ne da zaslužiti prav veliko, zagotovo ne ukvarja zaradi denarja. ''Treniram in tekmujem zaradi zadovoljstva. Zaradi denarja zagotovo ne. Čeprav se seveda ne bi pritoževala, če bi ga bilo več. A sem tudi tako povsem zadovoljna,'' pravi in dodaja: ''Doslej še nikoli nisem razmišljala o tem, da bi prenehala s tem športom. Da bi dvignila roke od vsega in prenehala plezati. Seveda med treningi pridejo tudi težki trenutki, ko ti ne gre in ne veš, zakaj je tako. Ko bi si želel, da bi bilo bolje, pa ne veš, kako. A takrat se zberem, realno pomislim na vse skupaj in grem naprej. Naslednji dan je bolje.''
Slovensko športno plezanje se je veselilo enega največjih uspehov na preizkušnjah svetovnega pokala doslej, saj je v južnokorejskem Mokpoju Mina Markovič opravila z vso žensko konkurenco na prvi od treh težavnostnih tekem azijske turneje. Ptujčanka, ki živi in študira v Ljubljani, je odlično formo z nedavnega svetovnega prvenstva v Gijonu, na katerem se je okitila s težavnostnim srebrom in kombinacijskim bronom, prenesla tudi v zaključek sezone svetovnega pokala, v katerem se je torej veselila prve letošnje zmage. V polfinalu je zabeležila četrti dosežek, nato pa v finalu priplezala najvišje, čeravno se ni dotaknila vrha. Njena zmaga je še slajša, saj jo je dosegla na domačem »dvorišču« najresnejše tekmice Jain Kim, ki je v finalu povsem pregorela in zdrsnila na šesto mesto.
"Če si v svetovnem vrhu in je za tabo vrhunska sezona z več zmagami, ti po plačilu davkov in drugih obveznosti ostane morda dva tisoč evrov. Če pa greš na dopust, ti ne ostane niti to. To ni tenis, da bi si lahko v nekaj letih nabral toliko, da bi si zagotovil dostojno eksistenco tudi po koncu tekmovalne kariere. Veš, da boš moral prej ali slej početi kaj drugega". Zato po povedanem najboljša slovenska športna plezalka Mina Markovič od plezanja gotovo ne bo obogatela.
Večina se verjetno ne bi strinjala, da je plezanje dolgih in težkih smeri dopust. A za Mino je plezanje v skali skoraj sprostitev, potem ko večino leta trenira in tekmuje na umetnih plezalnih stenah. "Seveda moraš tudi v skali delati, ampak če imaš plezanje rad, je to veliko boljše od posedanja na kavču. Zame je bila Španija sprostitev, že zato, ker sem spremenila okolje, ker sem bila vsak dan v naravi in ker sem počela to, kar mi je najljubše, z ljudmi, ki so mi najljubši." Ko si v tekmovalni špici, sta plezanje v dvorani in plezanje v naravi skoraj dva različna športa. Predvsem je plastika za telo precej bolj agresivna od skale.
Mnogo smo izvedeli iz zanimivega pogovora, tudi obiskovalci gorniškega večera smo lahko zastavljali vprašanja za Mino, na katera je mirno odgovarjala. Ima še dosti načrtov, čaka jo še diploma, naprej pa se bo prepustila toku dogajanja.
