Gašper Okorn o Helios Sunsih, Ligi Telemach in domžalskih navijačih

Iz Škofje Loke na Olimpijo, od tam pa svet. Litovski Lietuvos Rytas, latvijski Ventspils, poljska Energa, kuvajtski Kuwait SC,… Zdaj je v Domžalah, kjer je sredi sezone prevzel Sunse, jih s svojo značilno energijo in karizmo prebudil, zdaj pa bodo skozi Ligo za obstanek naskakovali četrtfinale. Iskreno o stanju v ekipi, svoji košarkarski filozofiji, domžalskem klubu in dvorani, "izkušeni" Ligi Telemach ter navijačih, ki si jih želi vsak klub.

Gašper, prišli ste sredi sezone, ko je Helios z vsemi poškodbami zapadel v manjšo krizo. Začetek ni bil obetaven, proti koncu pa se je rezultatska krivulja le obrnila na gor. Kako bi ocenili ta prvi del, ko se Sunsem ni uspelo uvrstiti v Ligo za prvaka?

Sam lahko ocenjujem ta dva meseca, kar sem tukaj, ko Liga za prvaka na žalost ni bila več realno ulovljiva, čeprav so neke teoretične možnosti še obstajale. In lahko rečem, da sem kar zadovoljen. Tistih prvih 10 dni, ko sem padel ravno v tekmo s Tajfunom in smo bili vseeno blizu, pa tudi tista napeta tekma s Krko… To je delovala še šok terapija, to še ni bil pravi obris naše ekipe. V Mariboru smo dobili okoli ušes, tako kot je bilo treba, in nas še danes boli oz. se nam ta poraz premočno pozna.

Od Grosbasketa naprej, ko je minilo nekaj časa in smo stvari kolikor toliko uspeli postavit na svoje mesto, pa mislim, da smo začeli iz tekme v tekmo bolje funkcionirati. Igralci so se ujeli med sabo, tudi tisti, ki so na novo prišli, vloge so se porazdelile, tako da je proti Polzeli in Zlatorogu vsaj napadalno to že nekako izgledalo, medtem ko imamo pa v obrambi še vedno velikanske rezerve.

Kot ste sami omenili, je bilo kar nekaj sprememb v igralskem kadru. Nekaj fantov je odšlo, nekaj jih je prišlo, nazadnje je ekipo okrepil še izkušeni Marko Ščekić. Ste zadovoljen, kako so se »novinci« vklopili v ekipo, kako so se vsi ujeli med sabo?

Kljub vsemu je bilo treba posežt tudi v ta segment in naredit nekaj sprememb. Enostavno v tisti zasedbi nismo morali nadaljevat. Vseeno mislim, da nismo nič kaj pretiravali. Močnik za Rebca, Pelko za Mlakarja, Ščekić za Rizvića in pa Morina za Bragga ali pa Fifolta, kakor želite. Osebno sem mnenja, da smo pripeljali ekvivalentne zamenjave, pod obročem pa celo močnejše. Z Markovim (Ščekić, op.p.) prihodom na koncu prvega dela smo ekipo dokončno izoblikovali in zdaj je tudi bolj enostavno delat in trenirat.

Kaj pričakujete v drugem delu prvenstva, ki ga začenjamo z eno zmago zaostanka za Šenčurjem in Portorožem?

To zmago zadaj smo iz tekme v Mariboru, kar se nam bo še kar vleklo in upam, da na ta račun ne bomo na koncu tudi kaznovani. Se pa v bistvu vse začenja z nule. Igramo 10 tekem, razpored ne igra bistvene vloge, enostavno bo treba biti boljši od ostalih, da si izborimo ta četrtfinale. To seveda ostaja naš cilj, možnosti za to imamo, ampak prostora za napake pa ni več.

Marsikoga je presenetilo pravilo, da se po prvem delu za ekipe v Ligi za obstanek upoštevajo samo medsebojne tekme. Šenčur in Portorož sta "izgubila" zmage proti Krki, nam se briše Rogaška, itd. Pametno ali ne?

Začaran krog, bi človek rekel. Sam za to pravilo sploh nisem vedel, dobro, da so me v klubu na to opozorili. Na žalost pa za to še nisem vedel pred tekmo v Mariboru (smeh). Šele potem smo se zavedali, kakšno neumnost smo naredili v Mariboru, kjer smo se resnično osramotili. Tako da, prejšnja opcija ni bila idealna, pa tudi ta zdaj ni. Pravzaprav nikoli ni idealno, ko se nekdo priključuje kasneje, tako kot je to letos z Olimpijo.

Mene osebno bolj moti dejstvo, da se v slovenskem prvenstvu od oktobra do zdaj odigra dobrih 20 krogov, potem pa se v enem mesecu odigra polovica tega. Vse skupaj je to 30 tekem in če temu prištejemo še par tekem Pokala Spar, gre skupaj res za mizerno številko za profesionalni pogon. To je amaterizem in to je treba spremenit. Tekem je absolutno premalo. Ne more se zgodit, da imaš med sezono tri tedne prosto, potem odigraš tri partije, pa si potem spet prost dva tedna. Že zaradi samega tempa treniranja, dinamike, mikrociklusov, kakor pač bi se lahko izrazili, je to izredno težko. Sam tega ne pomnim ne iz Poljske, ne iz Baltika, da bi se kaj takega dogajalo.

Tempo bi bilo za višji nivo treba dvignit. Neparno število ekip je vedno težavno, ker si vmes kar krog prost. Torej, število bi moralo biti parno, potem pa, če je to recimo 10 klubov, lahko vse skupaj še enkrat zavrtiš, mogoče kdaj odigraš na tempo sreda – sobota, pa imaš več tekem. Saj če primerjamo z nekimi primerljivimi ligami, madžarsko, češko, tam igrajo mnogo več tekem kot pri nas.

Kako pa bi potem, kar se kvalitete in igre tiče, umestili slovensko ligo?

Dejstvo je, da ne glede na poraze Krke v domačem prvenstvu, je treba dodat, da verjetno sama Liga Telemach ni toliko močna, kolikor je ABA Liga šibka. Že dejstvo, da je novinec Metalac prišel do evropskih pokalov, pove dovolj. Pa finančne težave Cibone, Zadra, Partizana… Je pa slovenska liga izkušena zaradi nekaterih posameznikov, temu pa ne gre oporekat.

Skočiva še k Heliosu, ekipi, igralcem, ustroju kluba,… Vas je od igralcev kdo presenetil? Morda razočaral? Z nekaterimi ste že sodelovali, z nekaterimi delate prvič…

Mogoče ravno o posameznikih za zdaj še ne bi, je pa precej prijetnih presenečenj in zato tudi raje prideš v dvorano. Ko sem ekipo prevzel, je bilo hitro jasno, da je nekaj narobe, da nekaj ne funkcionira, nisem si pa mislil, da je tako hudo. Roko na srce, ni bilo ravno enostavno na samem začetku. Pa ne da se zdaj delam pametnega ali pa nekega heroja, ampak določene stvari je bilo treba postavit na svoje mesto.

Sicer pa, nov trener nič ne pomaga, če igralci tega ne sprejmejo, če novega načina ne vzamejo za svojega in to poskušajo nadgradit, popravit in ravno tu je verjetno naša prednost.

Pri mladih ekipah je v večini vedno isti problem. To so fantje, ki so polni elana, energije, ampak je ta ponavadi izkoriščena v napačni smeri. Rad bi jim vcepil, da je košarka lep kolektiven šport, za katerega pa je treba imeti tudi glavo. Ni pomembno samo, da skačeš izredno visoko, da si močan, atlet. To so seveda tvoje prednosti, brez tega v moderni košarki ne gre. Na žalost pa se je že velikokrat pokazalo, da lahko imaš vse to, ampak če glava ni na pravem mestu, potem ne boš nikoli naredil tega glavnega preskoka. Da bi dejansko razmišljali v košarki, kaj se je na igrišču zgodilo, kaj bi morali popravit, da bi bili ob tem potrpežljivi, a na drugi strani vseeno ohranili agresivnost in to fizično pripravljenost, ki jo definitivno imamo. Ampak, to je delo za dlje, kot samo za dva meseca. Ne lažem, veliko improviziramo, iščemo bližnjice, selekcioniramo, kje je bolj pomembno in kaj manj. Časa ni, zdaj pa ga bo v sistemu tekem sreda – sobota, še toliko manj.

Pa bo zgoščen sistem tekmovanja prednost ali slabost za to mlado ekipo?

Mislim, da bi to morala biti naša prednost. Pa ne za to mladi ekipo, ampak za Helios. Ni mladih in starih, so dobri in slabi. Kljub vsemu mislim, da smo fizično lahko superiorni, ne bo nam pa nič pomagalo, če tega ne bomo uveljavili tudi na igrišču. Če nam bo kdo vsilil nekaj drugega, se v tem verjetno ne bomo dobro znašli. Mi moramo igrati našo igro, pa čeprav je to morda nekoliko bolj napadalno in zaletavo.

Kako ste se sami privadili na Domžale, okolje, dvorano, navijače?

Nimam kaj lagat, odlično sem bil sprejet od vseh v klubu in se mi zdi, da tudi od navijačev. Po drugi strani pa, saj sem že prej vedel, da je Helios urejen klub. Pa to ni zdaj neko laskanje ali pa zavijanje čokolade v folijo, kakorkoli pač želite, dejstvo in resnica je, da gre za izredno urejeno sredino. Mogoče lahko celo rečem, da sem se kar malo zaljubil v to celotno zgodbo. Lepo zapolnjena dvorana na tekmah, pravi košarkarski ambient, ki te pritegne, in kjer je tekmo veliko lažje vodit, kot v marsikateri drugi sredini. Mogoče tukaj dajem celo malo več od sebe, kot pa bi dajal kje drugje, zaradi celotne zgodbe. Letos pač rešujemo kar se rešit da, ampak Domžale si res zaslužijo ponovitev tistih najbolj uspešnih let in upam, da mi bo to v naslednji sezoni omogočeno in da sestavimo ekipo, na katero bodo Domžalčani lahko ponosni in zapeljemo to zgodbo navzgor.

Sam sem prevzel ekipo, ki je imela do takrat štiri zmage, mi pa smo nato izgubili še trikrat zapored, padli na predzadnje mesto in šli v vode za izpad. Ampak, na naslednji domači tekmi proti Grosbasketu je bila dvorana spet lepo zapolnjena, število gledalcev je bilo spet tako, kot da se ni nič zgodilo. Ljudje imajo radi košarko, nas podpirajo, pa čeprav so lahko kdaj tudi upravičeno kritični, ampak to število gledalcev je res nemogoče primerjat z drugimi okolji. Drugače je igrat tekme v Domžalah ali pa kje drugje, to je dejstvo.

Tudi samo vodstvo kluba dela odlično. O g. Martensu je bilo marsikaj zaslediti, ampak gre za entuziasta, ki bi ga potrebovalo čisto vsako košarkarsko okolje. Taka podpora klubu je hvalevredna, nove ideje, marketinške spremembe, to pa slovenska košarka absolutno potrebuje. O predsedniku Klavžarju in direktorju Gorjanu pa ni potrebno izgubljat besed, njun doprinos je ključnega pomena za celotno zgodbo. Ne morem niti mimo svojih sodelavcev, Jureta Prinčiča in Klemna Zaletela, ter vseh ostalih, ki redno skrbijo, da imamo odlične pogoje za delo.

Za konec, kdo mislite da bo glavni konkurent za ti dve prvi mesti v spodnjem delu, ki še vodita v četrtfinale, lovijo pa ju pravzaprav vsi klubi spodnjega dela?

Absolutno je tu Šenčur s svojimi bogatimi izkušnjami, fantje pa znajo toliko košarke, da verjetno lahko igrajo tudi v temi. Podobno je s Portorožem, ki ima nekaj rutiniranih košarkarjev. Tu je še Polzela, ki na navdih lahko dobi praktično vsakega. In mislim, da smo to te štiri ekipe, ki si bomo razdelili ti dve mesti. Nikakor pa ne gre odpisat Maribora in Elektre, ki bosta vsaj na začetku bila še ta boj za direkten izpad iz lige in kdor bo grešil pri njih, bo s tem dobil minus, ki se ga ne bo dalo izbrisat.