Intervju: Timotej Kočar, član državnega prvaka Hokejskega kluba Sij Acroni Jesenice

Iz dneva v dan ugotavljam, da v naši občini skoraj ni športa, v katerem ne bi imeli vsaj enega uspešnega športnika oziroma športnice, ki s svojim odličnim znanjem, pogumom in spretnostjo igra v katerem od slovenskih klubov. Eden izmed športnikov, ki iz leta v leto napreduje in si ob skoraj vsaki tekmi Hokejskega kluba Sij Acroni Jesenice prisluži odlično oceno in iskreno pohvalo je tudi Timotej Kočar, odlični mladi napadalec HK SIJ Acroni Jesenice, ki je s svojim klubom letos osvojil naslov slovenskih državnih prvakov. Kdor hokej spremlja, je lahko ugotovil, da je jeseniški hokejski klub v boju za najboljšega v državi morda celo malo nepričakovano premagal Hokejski klub Olimpija. Timotej je tudi odločil tretjo tekmo četrtfinala proti Gardeni in se s svojo ekipo veselil uvrstitve v polfinale Alpske lige.

Veliko o njegovi uspešnosti in karieri povedo izbrane besede glavnega trenerja Hokejskega kluba SIJ Acroni Jesenice, ki je med drugim o Timoteju Kočarju povedal:” V zvezi s Timotejem lahko govorim le v superlativih. Karakterno je fantastičen, tudi zelo pameten, ve, kaj želi. Sodi med vodje v naši garderobi in tudi ostali fantje ga vidijo v tej vlogi. V veliko pomoč nam je pri tistih stvareh, ki so morda navijačem najmanj vidne in so zato manj cenjene. Ne zabija veliko golov in ne navdušuje z napadalnimi akcijami, a kot sem že dejal, je njegov značaj izredno močan in s tem vleče voz naprej. Igra odgovorno, koristen je ob igri z igralcem manj.”

Timotej Kočar je Radomljan, rojen 12. septembra 1995 v športni družini, kjer sta ga oče Boštjan, zelo znani in uspešni poslovnež, in mama Klavdija že od malega podpirala pri njegovih športnih aktivnostih. Kot večina je sprva igral nogomet pri Nogometnem klubu Radomlje, ki je letos spet postal prvoligaš, danes v klubu uspešno igra njegov brat Jernej. Po končani Osnovni šoli Preserje pri Radomljah pa se je – prav zaradi začetka ukvarjanja s hokejem, vpisal na športno gimnazijo v Šiški in jo tudi uspešno končal.

Od kod odločitev, morda ljubezen do hokeja in začetek obiskovanja najprej hokeja v ALFA Vevče, nato selitev v HDD Bled, kjer so mladi hokejisti pridobivali hokejska znanja od najznamenitejših bratov hokejistov Hitijev, je bilo moje prvo vprašanje, s katerim sva se vrnila na začetek njegove športne ljubezni hokeja.

Nekega dne sem se vrnil domov z nogometnega treninga. Na televiziji se je predvajal finale državnega prvenstva v hokeju in v par minutah sem se zaljubil v hokej. Od takrat naprej sem samo razmišljal, kje ga lahko začnem igrati. Hokej je tako postal način mojega življenja.

Kdaj si prvič stopil na drsalke?

Pri 10 letih.

V 9. razredu osnovne šole je hokejist Timotej Kočar življenjsko in športno pot krajši čas nadaljeval v mladinskih kategorijah v Italiji, po končani gimnaziji pa ga je hokejska pot zanesla v tujino, še prej pa za kratek čas v Hokejski klub Kranj, pa tudi v HDD Bled, v katerem so imeli samo par fantov njegove generacije, zato se je odločil, da zamenja klub s sredino, v kateri bo lahko normalno igral naprej s svojo generacijo.

Najbrž večina bralcev ve, da sta bili včasih, delno sta najbrž tudi danes Kanada in ZDA meki za hokejiste, zato ni nič nenavadno, da je v njiju svojo športno pot iskal tudi Timotej Kočar. Kako pride mladi hokejist v Kanado, je bilo moje naslednje vprašanje.

Pri mojih 18. letih me je športna pot zanesla najprej v Kanado v bližino Toronta. Pobudo za odhod sem dal sam ker sem si želel narediti korak naprej.

Vedel sem, da bom v Sloveniji težko delal faks ter naprej redno igral hokej. Zato tudi odločitev za selitev v Kanado, kjer mi je uspelo pridobiti kasneje štipendijo, da sem lahko igral na faksu v Ameriki.

Od kod odločitev, da se iz Kanade preseliš v Ameriko v študentsko ligo, Finlandia University, kjer si igral za Finlandia Lions?

Glavni vzrok za mojo selitev iz Kanade v Ameriko je bila ponujena štipendija in možnost opravljati faks med igranjem hokeja.

Katere so poglavitne razlike med študijem in igranjem hokeja pri nas in v tujini?

V Ameriki je tako, da se je urnik za faks vedno prilagajal mojemu »hokejskemu« urniku, ker sem igral za univerzo. Posledično mi je bilo lažje opravljati faks in ga tudi dokončati.

Študiral si športni management in uspešno igral hokej, v nižji študentski ligi v ZDA. Pri 23. letih si se vrnil v Slovenijo. Od kod odločitev za igranje pri Hokejskem klubu Sij Acroni Jesenice, če je HK Olimpija mnogo bližje tvojemu domu?

Za HK Sij Acroni Jesenice sem se odločil, ker so me kot majhnega vedno vozili na tekme v Podmežaklo. Oba dedka sta bila od vedno navijača Jesenic. Tako da sem tudi jaz zrasel gor z ljubeznijo do jeseniškega hokejskega kluba.

Da je hokej drag šport se ve, tudi ko si človek ogleduje, kakšno opremo vse potrebujejo hokejisti in to priznava tudi Timotej, ki je vedno lahko računal na pomoč svojih staršev tako pri nakupu opreme kot pri zagotavljanju številnih prevozov na treninge in tekmovanja. Priznava, da so mu sprva vso opremo kupovali starši.

Od igranja v Kanadi naprej pa sem vso potrebno opremo dobival od ekip, za katere sem igral. Na Jesenice se vozim z avtom in imam s klubom sklenjeno pogodbo. Podpisal sem tudi novo pogodbo z Jesenicami za sezono 2021/22.

Na moje vprašanje o teži opreme, pravi: »Nimam pojma. koliko tehta hokejska oprema.«

Večkrat sem na številnih internetnih straneh prebrala. . . Mož odločitve je bil Timotej Kočar, ki je postavil končni izid … Pri kateri tekmo je bil tvoj prispevek še posebej pomemben?

Mislim, da na 3. tekmi četrtfinala AHL z Gardeno, kjer sem dosegel odločilni gol,« pove uspešen hokejist.

Kaj je glavna razlika med igro Olimpije in Jesenic? Morda par besed o glavnem vzroku, da ste državni prvaki Jeseničani?

Na derbijih odločajo malenkosti. Za našo garderobo lahko povem, da smo zelo povezani in smo kot druga družina. Ekipni duh je na Jesenicah odličen. Hokej je doma na Jesenicah in smo zasluženo osvojil 36. zvezdico za naslov državnega prvaka

Kaj te še posebej odlikuje v tvoji igri v enem od napadov HK SIJ Acroni Jesenice? Kdo so kolegi, s katerimi igraš v napadu? Kaj te pri hokeju najbolj pritegne?

Napadi se dosti menjajo, tako da igram z veliko soigralci. Najbolj me odlikuje trda, drsalna igra. Igram pa tudi veliko ob igralcu manj na ledu.

Kako so videti vaši treningi?

V pripravah na sezono so treningi zelo dolgi in težki. Veliko je drsanja. V avgustu smo po dve uri na ledu in dobro uro v fitnesu. Potem pa, ko se začnejo tekme, so tudi treningi lažji in krajši.

Hokej postaja vse bolj »grob« šport, kjer ne manjka niti poškodb. Imaš ti kakšne probleme z njimi?

Poškodbe so del vsakega športa. V zadnjih dveh sezonah nisem imel nobene resne poškodbe. V bistvu sem imel le eno resno poškodbo leta 2018. Se pa nabere teh manjših poškodb skozi sezono.

Imaš kakšnega vzornika? Kaj meniš o Anžetu Kopitarju?

Vzornika sta mi Kopitar in Nikita Kucherov. Anže je fenomenalen hokejist, v hokeju je osvojil vse, kar se je dalo. Mislim da se Slovenci ne zavedajo, kakšnega hokejskega zvezdnika imamo. Anže je ogromno pripomogel za prepoznavnost Slovenije v svetu, predvsem pa v Severni Ameriki.

Kakšni so tvoji načrti – član državne hokejske reprezentance, selitve v kakšen drug klub, še kakšna selitev čez lužo?

Seveda je cilj priti čim dlje v karieri in doseči največ možno. Postati državni prvak je bil tudi eden od ciljev. Če bom kdaj zaigral za slovensko člansko reprezentanco, bo to velika čast.

Kam bi uvrstil slovensko državno hokejsko reprezentanco?

Slovenski hokejisti so z dvema uvrstitvama na zimske olimpijske igre eden izmed najbolj uspešnejših slovenskih ekipnih športov – poleg košarke in rokometa. Da se uvrstiš na zimske olimpijske igre, moraš biti med top 12 reprezentanc na svetu.

Prebrala sem, da v svojem poslovnem lokalu pripravljaš prijetna srečanja, s katerimi proslavite svoje uspehe, tvoji navijači radi pridejo. Pridejo tudi navijat zate na tekmo?

Tole vprašanje bi znal bolje odgovorit moj brat Jernej, ker je bil on organizator, da so se pogledale naše tekme v lokalu. Sem pa slišal da je bilo vzdušje odlično.

Spremljaš morda šport v občini Domžale, kaj meniš o njem?

Ne spremljam zelo podrobno športa v Domžalah. Zasledim samo rezultate Domžal in Radomelj v nogometu.

Se od igranja v hokejski ekipi državnih prvakov da preživeti?

Jesenice so profesionalen hokejski klub in seveda se da preživeti s hokejem.

Kje se vidiš v prihodnosti – v hokeju kot trener ipd, ali kot poslovnež

Cilj mi je seveda ostati povezan s hokejem. Za trenerja sem že razmišljaj in ko bo konec igralske kariere, bom šel pridobivati licence. Seveda pa želim tudi nadaljevati poslovno pot, tako da bo še zanimivo.

Ob hokeju si tudi že zaposlen. Kot mlad poslovnež se ukvarjaš s svetovanjem na področju športa, vodiš pa tudi BAR NA OVINKU v Preserjah, kjer tudi živiš.

Čeprav, kot sem rekel, je igranje hokeja šport, ki omogoča preživetje, sem se odločil, da z bratom odpreva lokal. Prvi cilj je bil, da se naučiva, kako se opravlja z lastnim poslom, in kot drugo, noben od naju se ne brani dodatnega zaslužka.

Ostane ob hokeju kaj časa za kakšen drug šport, kakšno drugo dejavnost v prostem času?

Za druge športe med sezono ni časa zaradi res polnega urnika. Vendar je pa čas za druge športe: kot so: inline hokej, nogomet, košarka, in tenis v mesecih maj, junij in julij.

Kaj pa dopust, tvoj najljubši počitniški kraj?

Uf, da bi imel nek najljubši počitniški kraj, ga nimam. Ene izmed najboljših počitnic so bile jadranje po Kornatih in Dalmaciji. Drugače pa rad vsako poletje odpotujem v druge kraje. Mogoče bom imel najljubši počitniški kraj enkrat, ko si ustvarim družino.

Hvala za pogovor in naj te odlične hokejske poti vodijo tudi v prihodnje!

Avtorica: Vera Vojska; Foto: Osebni arhiv Timoteja Kočarja