Domžalski šampion Marjan Bolhar bo z udeležbo na Svetovnem kickboxing prvenstvu zaključil svojo bogato kariero

Od 24. oktobra pa vse do 1. novembra 2015, bo v Beogradu potekalo Svetovno prvenstvo v kickboxingu. Med potniki v Beograd je letos tudi Marjan Bolhar. Izkušeni 38-letni Domžalčan je bil pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu v Turčiji že bronast. Pot do žlahtnejšega odličja mu je takrat preprečila poškodba križnih vezi, a je spričo odličnih predstav na prvenstvu kljub temu prejel prestižno nagrado za najboljšega borca v disciplini kick-light.

Zaradi poškodbe je bil Marjan Bolhar primoran izpustiti tudi lansko evropsko prvenstvo v Mariboru. Letos se po dvojni operaciji križnih vezi in dolgotrajni strokovni rehabilitaciji vrača na seznam reprezentančnega selektorja Bojana Korošca.

Domžalski šampion in ambasador športa bo z nastopom na tem svetovnem prvenstvu zaključil svojo bogato tekmovalno kariero. V prihodnosti pa ga čakajo novi izzivi. Je pa vsekakor Marjan zgled številnim mlajšim športnikom, da se da z voljo, trdim delom in odrekanjem doseči marsikaj. V svoji bogati zbirki, za seboj ima kar 200 borb, ima dvakratni zlati pas prvakov, dvakratno jekleno pest Slovenije, je dvakratni državni članski prvak, prejel je nagrado za naj mladinca. V Torontu pa je dvakrat zaporedoma prejel šampionski pas v kickboxingu. Poleg vsega tega ima črni pas v kickboxingu 3. dan in črni pas 1. dan v Aikidu.

Marjan je kot človek poln optimizma, dobre volje in hvaležen vsem, ki so mu na njegovi bogati športni poti pomagali, še posebej družini in sodelavcem poklicnim gasilcem CPV Domžale. V nadaljevanju pa si lahko preberete, kaj vse je o svoji športni poti povedal Marjan.

Najprej nam zaupaj, kje si se spoznal s svojo športno panogo, od kje tako velika ljubezen do nje?
Že v rani mladosti sem se ukvarjal z različnimi športi. Najbolj resno mi je šlo z akrobacijamini BMX kolesu. Kickboxing sem spoznal preko boksa z nastopanjem pri legendarnem Janezu Galetu. Prehod na ta šport mi je predstavljalo nadgradnjo boksu.

Kje in kdaj si jo najprej treniral?
Najprej sem treniral doma v garaži ali pa kar v naravi. Z ustanovitvijo Kluba borilnih veščin Domžale –Mladi boksar Dob, pa so se treningi večinoma preselili v telovadnice osnovnih šol občine Domžale. V začetni fazi sem veščine tega športa izpopolnjeval na treningih Tomaža Barade v Mariboru. Sedaj pa že dolgo z Igorjem Packom trenerjem reprezentance v Ljubljane.

Kako potekajo tvoji treningi?
Po doseganju dobrih rezultatov doma in v tujini, ter po sprejemu v Slovensko reprezentanco pred 10 leti treniram bolj pogosto, zlasti pred pomembnimi prvenstvi. Poleg tega sem v Klubu tudi sam trener z licenco in to so dodatne obveznosti. Zadnje čase pa sem pri Kickboxing zvezi Slovenije zadolžen za mladinsko vrsto.

Nam lahko zaupaš, kako izgleda tvoj običajen dan, ki je precej športno obarvan?
Sem poklicni gasilec reševalec v Centru požarne varnosti v Domžaleh in doberšen del dneva sem v službi, kjer se odvijajo zelo dinamične stvari. Kjer je veliko intervencij moram biti v pripravljenosti in na voljo tudi izven delovnega časa. Preostanek dneva večinoma uporabim za treninge in druge obveznosti v klubu, tako da za družino ostane bolj malo časa. Njej se v celoti posvetim med vikendi, če slučajno nisem na tekmi ali v službi.

Marjan v družbi selektorja reprezentance in generalnega sekretarja Kickboxing zveze Slovenije.

Kakšno glasbo poslušaš?
Rad poslušam narodno zabavno glasbo in popevke. Najbolj pa mi je všeč pop glasba.

Večja tekmovanja zahtevajo precej potovanj. Rad potuješ? Kje ti je bilo najbolj všeč?
Potovanja, ki so povezana z tekmovanji v kickboxingu so kar precej naporna. Avto, avion, hotel, športne dvorane. Vse se vrti v tem zaporedju. V glavnem je vse osredotočeno na tekmovanje, tako da za turistične oglede ni veliko časa.

Katera tekma ti je še posebej ostala v spominu?
Vsi nastopi so bili lepi. Bile so tudi poškodbe in teh se ne spominjam prav rad. Najbolj so mi v spominu tekmovanja v Beogradu v Srbiji, Antalyiji v Turčiji in Torontu v Kanadi. Kjer sem v ostri mednarodni konkurenci osvojil prva mesta in bil razglašen za najboljšega borca v vseh kategorijah.

Imaš kakšen poseben ritual za srečo?
Pozitivno razmišljanje, zdrav način življenja, prava prehrana, trdna volja, vztrajnost. To so osnove za vsak šport. Vse ostalo ja poznavanje različnih tehnik.

Kdo je tvoj največji vzornik?
Moji vzorniki so na prvem mestu družina , brez katere ne bi mogel bili to kar sem dane. Kar se tiče boksa ima veliko vlogo pokojna legenda slovenskega boksa Janez Gale. Kar pa se tiče kickboxing športa, je tunajprej trener reprezentance Igor Pacek, selektor reprezentance KBZS Bojan Korošec in ekipa dr. Mitja Bračiča, katera me je uspešno rehabilitirala oba kolena. Imel sem namreč operacijo obeh kolenov (odtrgane sem imel križne vezi obeh kolenov). V kickboxingu pa mi vzornik tudi vodstvo Kickboxing zveze Slovenije, na čelu s predsednikom Vladimirjem Sitarjem, generalnim sekretarjem Ivom Vodopivcem, kateri s svojim predanim delom prinašajo lepe rezultate v svetu.

Kakšno je tvoje sporočilo mladim?
Šport-rekreativni ali tekmovalni ni samo napor, odrekanje, podrejanje nekim pravilom, sprememba odnosov do drugih, poraz, bolečina, ampak je predvsem veselje in popolna sprostitev. Šport je zadoščanje in ponos. Skratka različno pomeni zdrav duh v zdravem telesu. Le kdo bi se temu lahko upiral. Odločitev za šport je velika in pomembna prelomnica v življenju.
Velika škoda bi bila, če te priložnosti, ki se ponuja vsem nebi odločno zgrabili z obema rokama.

Marjanu bo na Svetovnem prvenstvu v Beogradu delala družbo tudi reprezentantka Petra Žejavac iz Kluba borilnih veščin Domžale, obema želimo veliko uspeha!