Balinarski klub Tabor Ihan gostil 29. tradicionalni balinarski turnir

Na pokritem balinišču v Ihanu je v soboto, 27. aprila 2019, potekal 29. tradicionalni balinarski turnir Balinarskega kluba Ihan, ki je tako kot vsako leto tudi letos privabil balinarje iz številnih balinarskih klubov iz vse Slovenije. Turnir, ki vsako leto poteka v okviru praznovanja praznika Občine Domžale, so letos pričeli s krajšo slovesnostjo – slavnostnim prižigom novih luči na balinišču, za kar je z donacijo poskrbel krajan Sašo Žaljec, ki je s tem zelo razveselil balinarje, saj bodo nove luči poskrbele za boljšo razsvetljavo balinišča.

Ob balinanju marsikdo pomisli najprej na upokojence, a  se s to aktivnostjo ukvarjajo tudi številni drugi, saj je ta šport primeren za ljudi vse starosti. Pri balinanju si lahko razgibate precej telesnih mišic, predvsem pa je igra, ob kateri se lahko sprostite in pozabite na vsakodnevne skrbi. Balinanje sodi med izjemno razširjene športe, saj se po podatkih Balinarske zveze Slovenije z njim v Sloveniji ukvarja več kot 11.500 ljudi, registriranih tekmovalcev pa je dobrih 4.000. Število klubov presega številko 140, kar pomeni, da sodi v sam vrh po razširjenosti.

Franc Rahne, predsednik Balinarskega kluba Tabor Ihan, nam je povedal, da je bil njihov klub ustanovljen leta 1990 na pobudo takratnega predsednika Franca Hribarja in njegovih zanesenjakov. Takrat so tudi zavihali rokave in pričeli z izkopom za postavitev balinišča. V nadaljevanju pa so se trudili balinišče tudi pokriti, kar jim je s skupnimi močmi uspelo leta 1998. Člani balinarskega kluba tekmujejo že od leta 1991. Najprej so začeli igrati v tretji ligi, njihov največji uspeh pa je bila uvrstitev v prvo ligo. Po besedah Rahneta v klubu danes deluje 46 članov različnih starosti. Strmijo pa tudi k temu, da bi se nekoč uvrstili v prvo državno ligo. Pri tem bodo potrebovali tudi pomoč, saj nimajo takšnega zaledja, kot ga imajo nekateri močnejši slovenski klubi.

»Današnji tradicionalni turnir je že 29. zaporedni turnir ob občinskem prazniku, na njem pa vsako leto nastopi od dvanajst do šestnajst klubov iz vse Slovenije. Turnirja se vedno udeležijo tudi prvovrstne ekipe, zato lahko rečemo, da gre za močan turnir,« je pred začetkom turnirja povedal Rahne in dodal, da so na njihovem balinišču letos dobili novo razsvetljavo, za kar jim je na pomoč priskočil Sašo Žaljec, ki je financiral nakup novih luči: »Imamo nove moderne luči, ki sedaj razsvetljujejo igrišče, razlika pa je zelo očitna. Seveda se Sašu iz srca zahvaljujemo za donacijo, saj gre za velik zalogaj, ki ga sami nismo bili zmožni financirati.«

V uvodu turnirja je Rahne pozdravil vse sodelujoče balinarje, župana Tonija Dragarja in njihovega donatorja Saša Žaljca, saj so prav z njegovo pomočjo na balinišču dobili novo razsvetljavo. Obenem se je zahvalil tudi Občini Domžale in Krajevni skupnosti Ihan, ki sta sponzorirala turnir. Zbrane je pozdravil tudi župan Toni Dragar, ki je povedal, da je Občina Domžale zemljišče, kjer stoji balinišče po dolgih letih le uspela odkupiti. Vsem zbranim je zaželel prijeten dan in veliko športnega duha. Sledil je še prižig novih luči, nato pa so na svoj račun prišli balinarji, ki so poskrbeli, da so se krogle začele kotaliti po balinišču. Tekmovanje je potekalo po pravilih Balinarske zveze Slovenije.

Igre, ki so podobne današnjemu balinanju, najdemo daleč v preteklosti. Zgodovinski zapisi pričajo, da so igre z metanjem kovancev, kamnov in krogel poznali že stari Grki, kot marsikaj drugega pa so jo prevzeli tudi Rimljani. Balinali so tudi v srednjem veku, začetek modernega balinanja pa sodi v 19. stoletje, ko so ga igrali predvsem v Franciji. V naše kraje je igra zašla okrog leta 1910.

Osnovna balinarska oprema so seveda krogle, ki imajo premer med 9 in 11 centimetri, njihova teža je med 900 in 1.200 grami. Manjši balin, ki služi kot predmet, ki se ga cilja, ima premer med 3,5 in 3,7 centimetri.

Balinanje se ponaša s številnimi disciplinami. Osnovna je individualna igra, kjer med seboj igrata dva balinarja. Vsak ima na voljo po štiri krogle. V vsaki igri zmagovalec dobi toliko točk, kot ima krogel bližje balinu. Omenimo še nekaj preostalih iger: bližanje in izbijanje v krog, natančno izbijanje, hitrostno izbijanje in štafetno izbijanje. Zelo zahtevna disciplina je hitrostno izbijanje, kjer tekmovalci pet minut tečejo po igrišču gor in dol in ciljajo druge krogle. Najboljši balinarji v tem času pretečejo tudi več kot kilometer in vržejo prek 50 krogel.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar; Video: Miro Pivar