S sukancem in iglo ustvarjajo prave umetnine – razstava gobelinov in vezenin na Viru

Ročno delo je bilo in bo izziv k razvijanju ročnih spretnosti in občutka za lepo. Od pradavnine je bila nit gradivo za ustvarjanje vsakdanjih in prazničnih potrebščin. Na statvah so tkali tkanine. Najlepše so bile čudovito barvite, za kralje in oltar so imele vdelane zlate niti. Iz niti so pletli nogavice, rokavice, kape, jope, s kaveljčkom, s klekeljni ali kar z rokami so vozlali in izdelovali luknjičaste čipke za okras, s šivanko so šivali vzorce, s katerimi so tkanino požlahtnili. Vezenine so okras, izdelan s šivanko in nitjo na blago, usnje, celo na papir. Z vezenjem se navajamo natančno šivati, okusno združevati barve in ustvarjalno oblikovati vzorec.

Rokodelska skupina župnije Vir je skupaj s farani, ki so prispevali svoje umetnine, v dvorani župnije na Viru pripravila razstavo gobelinov in vezenin. Razstava, ki so jo odprli v soboto, 5. oktobra 2019, bo na ogled še v nedeljo, 6. oktobra, od 8. od 18. ure.

Spretnosti šivanja vezenin in gobelinov so se deklice včasih učile v šoli, doma ali od drugih vezilj, ker je bila navada vesti v družbi. Vezenine so postale staromodno blago, ki nima mesta v modernem stanovanju. Kdor si tega vendarle še želi, lahko kupi res poceni strojno izdelane prte in prtičke. Ročno delo na Slovenskem ni več priznana družbena vrednota, saj je prepuščeno samoiniciativnosti posameznikov tako glede izobraževanja kot poklicnega udejstvovanja. Sem in tja je v kakšni šoli še na voljo krožek ročnih del, tudi izdelava vezenega prtička kot del tehniškega pouka. Za večino mladih pa lahko rečemo, da so proti koncu drugega tisočletja vse svoje ročne spretnosti usmerili v obvladovanje računalniških in drugih tipkovnic. Kdo se pa sploh še ukvarja s šivanko in nitjo? Ne boste verjeli, vsaj nekaj žena na Viru, pa še nekaj moških tudi. Vezenje in druga ročna dela so jim v veselje, so strast ustvarjanja in razlog za druženje. Tudi o tem govori razstava in tale poljudni zapis. Razstavo sestavljajo stare vezenine, ki so jih skušali umestiti v izvirne stanovanjske ambiente ter nove vezenine, ki so izdelki članic skupine za ročna dela.

Jožica Kuštrin tudi sama kleklja in ustvarja umetnine.

Za naš portal je Jožica Kuštrin dejala, da so bile vezenine dolga stoletja dragocen in prestižen okras namenjen le najvišjim slojem, predvsem cerkvi in vladarjem. Cerkvene in posvetne vladarske vezenine, ki so jih imeli na Slovenskem, niso bile bistveno drugačne od drugih zahodno in srednjeevropskih vezenin, ker so izhajale iz skupne zakladnice vzorcev. Tudi sama kleklja ter ustvarja umetnine z vezenjem, celo svojega sina je navdušila za klekljanje.

Davorin Joger, šivalec gobelinov iz Vira pa nas je na odprtju razstave popeljal v marsikomu neznani oziroma zelo malo poznani svet gobelinov. Sam pravi, da so bili gobelini v preteklosti zelo cenjeni, danes pa vse bolj izgubljajo svojo vrednost. S svojim izdelovanjem gobelinov si želi ohraniti vsaj delček kulturne dediščine in spomin na ustvarjalno delo naših babic. Gobeline izdeluje že vrsto let. Davorin pravi, da gre za umetniški spopad stare klišejske podobe s sodobno komunikacijo. Gobelin namreč predstavlja podobo računalniškega zaslona, posnetega v trenutku, ko je program zamrznil in se ne odziva več na ukaze. Nešteto vbodov in nešteto ur, ki jih je vložil v umetniško delo, je prikazal tudi na tej razstavi, saj jo krasi kar nekaj njegovih velikih gobelinov.

Kdo se pa sploh še ukvarja s šivanko in nitjo? Ne boste verjeli, vsaj nekaj žena na Viru, pa še nekaj moških tudi.

Ob koncu se je virski župnik Aleksander Urek zahvalil vsem organizatorjem te enkratne razstave in tudi vsem faranom in farankam, ki so prinesli svoje izdelke in jih predstavili širši javnosti. Po videnem veliko deklet in žena ter fantov in mož iz Vira doma s sukancem in iglo ustvarja prave umetnine.

Na razstavi se je predstavil del ekipe, ki razstavlja svoja umetniška dela. To so Jožica Kuštrin, Davorin Joger, Vida Joger, Mili Limoni, Bojana Zver, Dragica Flere, Marija Ratkovič, ter Ljubica in Marjan Drobne.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi