Prispevek turističnih organizacij in informacijskih točk k varnejšemu obiskovanju gora – Varneje v gore

Minuli teden je Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik na pobudo Matjaža Šerkezija, gorskega reševalca ter strokovnega sodelavca Planinske zveze Slovenije in Marka Petka, predsednika Planinskega društva Kamnik organiziral strokovno predavanje za nadgradnjo preventivnega projekta Varneje v gore Planinske zveze Slovenije. V želji, da tudi turistični delavci pripomoremo k večji varnosti ljudi v hribih in gorah, so bili na predavanje vabljeni turistični delavci, predvsem turistični informatorji in turistični vodniki, ki prvi turistom podajajo direktne informacije o obisku slovenskih gora. To je prvo tovrstno povezovanje med strokovno usposobljenimi predstavniki PZS in lokalnega planinskega društva PD Kamnik, ki kot primer dobre prakse ozavešča ključne delavce v turizmu o pomembnih informacijah za turiste, ki se želijo naužiti lepot kamniških in slovenskih gora. Na tak način se lahko prepreči marsikatera nesmiselna manjša in tudi večja nesreča, ki ji lahko botrujejo pomanjkljive informacije o varnosti v gorah, primerni opremi, obutvi in oblačilom ter ustrezni fizični usposobljenosti za različne kategorije zahtevnosti podvigov v gorah.

Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS ter gorski reševalec je predstavil statistike reševanja v zadnjih petih letih in najpogostejše napake obiskovalcev gora ter v praksi pokazal opremo, ki planincu oziroma turistu omogoča varen obisk gora. Poudaril je, da je za varnejši obisk gora potrebno načrtovanje vzpona in sestopa na in z gore, ustrezna oprema, ki je prilagojena letnemu času ter ostale koristne informacije, ki jih lahko pridobi na spletnih straneh PZS, GRZS in ZGVS preden se poda v hribe in gore.

Poleg rekordnih statistik, ki kažejo vedno večje zanimanje za obisk slovenskih gora, žal po statistiki Gorske reševalne zveze Slovenije iz leta v leto raste tudi število gorskih nesreč.

(Vir: statistika GRZS)
(Vir: Matjaž Šerkezi / #ProstovoljniProfiji / Gorska reševalna služba Kamnik)
(Vir: Matjaž Šerkezi / #ProstovoljniProfiji / Gorska reševalna služba Kamnik)

Vsi deležniki v turizmu in vsi planinci se moramo zavedati da se #ProstovoljniProfiji, kot sebe imenujejo gorski reševalci, usposabljajo na vajah in intervencijah na ravni profesionalcev, vendar v sistemu civilne zaščite delujejo kot prostovoljci in mnogokrat ogrožajo  svojo varnost in življenje zaradi (pogosto) nespametnih turistov, ki bodisi precenijo svoje fizične sposobnosti za vzpon na kak vrh, ali pa se ne informirajo kakšna je ustrezna obutev in obleka ter planinska oprema tako za lažje kot za zahtevnejše podvige.

(Vir: GRZS / neodgovornost v hribih – neustrezna oprema in obutev)

Po statistiki je še vedno največ ponesrečencev v gorah sicer Slovencev, vendar je veliko število ponesrečencev iz Nemčije, Avstrije, Češke, Poljske, Velike Britanije …

(Vir: statistika GRZS)
(Vir: Vladimir Habjan)

Ker je največ nesreč v gorah posledica zdrsa (na kar vpliva več že naštetih dejavnikov in okoliščin) ter zaradi nepoznavanja terena, turistični informatorji v prvi vrsti turistom lahko priporočijo gorske vodnike ali vodnike Planinske zveze Slovenije, ki so v gorah pametna izbira za varnejše premagovanje sten, planinskih poti in nenazadnje izjemno spremenljivega vremena v hribih.

(Vir: statistika GRZS)
(Vir: Matjaž Šerkezi)

Kar 38,21 % vseh ponesrečencev v gorah je turistov in še vedno pride do največ nesreč ravno pri planinarjenju po planinskih poteh (ne pri alpinizmu), zatoje povezovanje strokovnjakov iz vrst Planinske zveze Slovenije, lokalnih plezalnih društev, gorskih vodnikov … s turističnimi informatorji in delavci v turizmu nujna in logična poteza.

(Vir: statistika GRZS)
(Vir: Planinska zveza Slovenije)

Planinska zveza Slovenije: Ostale ugotovitve nam kažejo, da je presenetljiva tudi starostna struktura, saj kaže da je kar 48,5 % ponesrečenih starih nad 60 let. Struktura ponesrečenih po spolu je razumljiva, saj se v hribih ponesreči več moških kot žensk.  Tudi sicer ima PZS razmerje članov 54 % moških in 46 % žensk. Kraj prebivališča ponesrečenih je razpršen oz. se v veliki meri sorazmerno prekriva s številom prebivalcev v večjih mestih. Podatek o številu ponesrečenih po državah stalnega prebivališča potrjuje domnevo, da so člani iz tujine potencialno bolj rizična skupina.

(Vir: GRZS)
(Vir: Matjaž Šerkezi)

V nadaljevanju je Marko Petek, predsednik Planinskega društva Kamnik, poudaril, da je velika vloga ravno v prispevku turističnih organizacij – predvsem turističnih informatorjev in vodnikov –  in informacijskih točk k varnejšemu obiskovanju gora (kako podati informacije, kje pridobiti informacije, kaj pomeni varnost, pasti družabnih omrežij in promocije turističnih destinacij). Le s skupnimi močmi bomo vsi deležniki dosegli, da bo v kamniških in slovenskih gorah čim manj takšnih prizorov kot so na zgornjih fotografijah.

(Vir: Planinsko društvo Kamnik)

Petek je opozoril, da t.i. gorski bivaki niso in ne smejo postati brezplačna prenočišča za vedno številčnejše turiste, temveč so bivaki dejansko nujno in dobrodošlo zatočišče ter zavetje planincem, ki jih je ujelo slabo vreme, da uidejo pred nevarnostmi strel,  neviht, snežnih metežev in drugimi vremenskimi neprilikami. Strokovnjaki za gore opažajo, da je v zadnjem obdobju zaznati večje zanimanje za obiskovanje bivakov zaradi zelo posebne arhitekturne zasnove novodobnih bivakov, ki so na prvi pogled zelo všečni in atraktivni, v resnici pa v večini zelo nepraktični in ne služijo svojemu prvotnemu namenu – biti zavetišče planincem. Zato je povabil turistične informatorje, da usmerjajo planince, ki obiskujejo prelepe Kamniško Savinjske Alpe, v kočo na Kamniškem sedlu in Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu.

(Vir: Planinsko društvo Kamnik)

Marko Petek je v zaključku predstavil preventivna gradiva in vlogo Planinske zveze Slovenije v sodelovanju s planinskimi društvi in Gorsko reševalno zvezo Slovenije za varnejši obisk gora.

Izpostavil je tri pomembne povezave do ključnih informacij, ki vsakemu planincu lahko nudijo potrebne informacije pri načrtovanju svoje odprave v hribe in sicer: Planinska zveza Slovenije – www.pzs.si, Gorska reševalna zveza Slovenije – www.grzs.si, in Zveza gorskih vodnikov Slovenije – www.zgvs.si.

Zapisala: Nina Irt, vodja razvoja produktov, ZTŠK Kamnik

 

Komentarji uporabnikov
Tagi