Poučna pot Blata – Mlake: priložnost za sprostitev, raziskovanje in spoznavanje narave

Želite spoznati svet ob ribniku Črnelo, se poučiti o življenju v Blati in se naužiti svežega zraka ter lepot zelene narave? Dober kilometer in pol dolga uhojena steza vas bo ob ribniku Črnelo popeljala mimo poplavnega jelševega loga do njene struge. Ob poti lahko opazujete, kako tesno je voda povezana z živim svetom in kako soustvarja njegovo podobo. Pozimi nam pričara sliko pokrajine, vklenjene v led, spomladi spremeni poplavljene predele v cvetoče poljane zvončkov, dišeče po čemažu, poleti v pestro gosto zelenje polno komarjev…

V organizaciji TIC Domžale in Knjižnice Domžale je v četrtek, 23. januarja 2020, potekala predstavitev poučne poti Blata – Mlake. Po poti so obiskovalce popeljale voditeljica pogovora Ajda Soklermag. Polona Bitenc Pavliha, koordinatorica projekta in zasnovalka kart poučne poti Blata – Mlake ter Neja Meta Rojc in Špela Kaplja iz Terra Anima, društva za globoko ekologijo.

V pogovoru ob slikovnem prikazu na projekcijskem platnu je mag. Polona Bitenc Pavliha, koordinatorica projekta in zasnovalka kart poučne poti Blata – Mlake, povedala nekaj o začetkih projekta Poučne poti Blata – Mlake. Obiskovalce je popeljala v neokrnjeni del narave v bližini Domžal, kjer je Občina Domžale v mesecu maju 2013 odprla poučno okoljsko pot Blata – Mlake pri Radomljah, kjer boste našli priložnost za sprostitev, raziskovanje in spoznavanje narave. Močvirni svet Blat in Mlak skupaj s češeniškimi in prevojskimi gmajnami na dobrih 500 hektarjih tvori obširno območje skoraj neokrnjene narave v neposredni bližini gosto poseljene Domžalske občine. To edinstveno okolje je nekako ušlo usodi južnejših močvirnih predelov, ki so bili v osemdesetih letih meliorirani za potrebe intenzivne kmetijske proizvodnje. Tod se prepletajo zaraščajoči mokrotni travniki, poplavni gozdovi črne jelše, ponekod pa tudi gozdovi rdečega bora, ki so se razvili potem, ko je človek dolga leta v njih steljaril …

Popolno podobo pokrajine ustvarja voda s potoki, bajerji in poplavnimi površinami. Pestro okolje nudi dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, tudi takim iz seznama ogroženih vrst. Mnoge živalske vrste so vezane na gozdni rob ter vodni in močvirni svet. Bajerji kljub umetnemu nastanku predstavljajo pomemben življenjski prostor za živalske vrste, ki za prehranjevanje in razmnoževanje potrebujejo večje vodne površine in obrežja. Tako so trstičja, ki tod uspevajo pomembna za gnezdenje ptic. Bajerji so obenem tudi prezimovališče za nekatere vrste žab, njihovo površino pa krasijo vodne rastline, značilne za stoječe vode (npr. rumeni blatnik). Za biotsko raznovrstnost je še posebej ugodno prepletanje gozdnih in travniških površin. Vlažni travniki, ki se še niso zarasli, predstavljajo rastišče številnih, vse redkejših vlagoljubnih in kisloljubnih rastlin in ugoden življenjski prostor za razvoj določenih razvojnih stadijev žuželk. V današnjem času žal izginjajo zaradi intenzivnega kmetovanja oziroma izsuševanja zemljišč pa tudi zaradi pozidave, majhnih donosov in velike razparceliranosti.

Na voljo so bile tudi brošure in vodnik poučne poti Blata – Mlake, ki ju je leta 2013 izdala Občina Domžale. Vsebinska zasnova je delo Miha Zabreta, ilustrirala pa jo je Ana Marija Krušič. Avtorji vodnika so Bogdan Bartolj, mag. Polona Bitenc Pavliha, Anže Knific in Miha Zabret, vodnik pa je nastal s strokovnimi nasveti, v katerih so sodelovali dr. Boštjan Arko in dr. Peter Skoberne, Ribiška družina Bistrica Domžale ter Zavod RS za varstvo narave OE Kranj.

V drugem delu pogovora z Ajdo Sokler pa so se obiskovalci podali na pot knjigi »Kako ozeleni Srce: skrivnost iz žabjega kraljestva« avtorice Špele Kaplja in ilustratorke Neje Mete Rojc ter o delu Terra Anima, društva za globoko ekologijo. Kot je dejala pisateljica, pravljičarka in voditeljica delavnic Špela Kaplja, je knjiga  pravljična, praktična in navdihujoča, vsebuje ideje za gozdne aktivnosti in vaje, razigrana besedila otrok in pravljice za aktivnosti z otroki v gozdu. Zelo uporabna je za starše, gozdne pedagoge in učitelje. Skratka, za vse, ki želijo obuditi otroka v sebi ali skupaj s svojimi otroki obuditi vez drug z drugim in z naravnim svetom!

»Predvsem si želimo, da bi se metodologija, vaje, aktivnosti in vsebina knjige razširila tudi v osnovne šole in druge centre izobraževanja. Ponujamo programe oziroma delavnice za otroke, organiziramo pa tudi delavnice usposabljanja za pedagoge,« pripoveduje Špela Kaplja, pisateljica, pravljičarka in voditeljica delavnic, ki z vsem kar počne želi približati čarobnost narave malim in velikim otrokom.

Napisala je že več knjig za otroke. Zadnji dve, Kako ozeleni Srce in Gozdna knjiga, namenjeni opogumljanju in spodbujanju otroškega povezovanja z naravnim svetom, sta izšli v okviru Društva za globoko ekologijo Terra Anima katerega soustanoviteljica je tudi sama. Skupaj z Nejo Meto Rojc  pripravljata marsikaj, njuni nastopi in delavnice pa izhajajo iz korenin pripovedovanja kot zdravilne umetnosti, svetega klovna in poglobljene ekologije, predvsem pa so vse pravljice, ki jih pripoveduje njeno avtorsko delo. Z njimi dajeta glas Naravi in na pravljičen način razkrivata biološke, ekološke in mitološke skrivnosti posameznega naravnega junaka, gozdnega bitja, živali ali pa rastline. Špela Kaplja s svojimi pravljicami nastopa na mednarodnih festivalih pravljičarstva in v okoljevarstvenih organizacijah, je pa tudi ena izmed dvajsetih pravljičarjev mednarodnega Sveta za pravljičarstvo in mir. Zgodba v knjigi »Kako ozeleni Srce« je zgodba globoke ekologije, namenjena razumevanju globljega pomena mokrišč. Napisana z namenom, da bi jih spoznali in bi razumeli kako tesno povezana so z našimi življenji. Da bi jih vzljubili, mokrišča, ta blatna gnezda zvezd.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi