Ponedeljkov klicaj – Proč s petardami

Pred dnevi je naša zakonodaja vsem ljubiteljem pirotehnike spet omogočila pokanje po predpisih. Ki se jih itak, predpisov namreč, nihče ne drži, da ne govorim o vnosu nedovoljenih pokalic v našo državo. Meja ni več, carinikov tudi ne, očitno pa nekaterim tudi ni težko, da se zapeljejo čez severno mejo in si nakupijo dovolj veliko zalogo pokajočih predmetov.

Res je, tale prednovoletni čas je nekoliko drugačen. Mineva v pričakovanju, izrekanju dobrih želja za novo leto, ki je tik pred vrati. Nič se ne bo spremenilo in veseli bomo, če ne bo še slabše.

A nekateri očitno ne morejo iz svoje kože. Pred dnevi sem si zelo natančno ogledal prospekt enega od trgovcev, ki ponuja vse mogočo pirotehniko. Sploh nisem vedel, kaj vse se dobi na našem tržišču. Koliko najrazličnejših izdelkov s takimi in drugačnimi svetlobnimi učinki. Ponudba je res pestra.

In sem zadnjič v eni od »ta velikih« trgovin videl družino, ki si je v nakupovalno voziček naložila kar precej raket, ognjenih slapov in cel kup drugih pirotehničnih pripomočkov. Da bodo prazniki lepši, razsvetljeni in da bo na Kitajskem izdelana pirotehnika razsvetlila prehod in skok v novo leto. Odprla pot v novo upanje …

Na drugi strani te iste trgovine sem opazil velik zaboj, kamor dobri ljudje odlagajo najrazličnejše prehrambne izdelke. Za tiste, ki si s svojimi dohodki težko kupijo – hrano. Mnogi se bodo razveselili paketov, pa Anine zvezdice in drugih dobrodelnežev. In prav nič ne razmišljajo o raketah, ognjemetih in ognjenih slapovih. Razmišljajo, kaj bi naredili, da jim tik ob koncu štirinajstega leta novega tisočletja ne bi krulilo v želodcih prav na silvestrov večer. In vseh ostalih 364 dni v letu tudi ne.

Žal je tako. Medtem ko na eni strani zapravljamo za rakete, ki bodo nekaterim domnevno polepšali praznike in meni od nenehnega pokanja kravžljali živce, drugi nimajo niti za zavitek makaronov in pol kile mletega mesa.

Vem, marsikateri trgovec bo jezen name, ko pišem tole o pirotehniki. V večjih mestih bodo nekaj trenutkov po polnoči podžgali raketam, ki bodo poletele v nebo in se razblinile – v nič. Dobesedno bomo pokurili evre, da, tiste iz državne blagajne. Zato, da bomo vzdihovali, oh, kako je lepo. Naj bo lepo tistim, ki si bodo za silvestrsko večerjo lahko privoščili vsaj makaronovo meso.

Ob zadnjem letošnjem Ponedeljkovem klicaju vam želim srečno in sončno leto 2015! Res od srca. In iskrena hvala, če kdaj preberete tudi tele vrstice!

Avtor: Primož Hieng; Foto: internet
Komentarji uporabnikov