Po cvetnonedeljske butarice v Budnarjevo domačijo v Zgornje Palovče

Cvetnonedeljska butara je največkrat iz določenih vrst in določenega števila šibja oziroma rastlinja povezan šop, ki je lahko okrašen s pecivom, jabolki, pomarančami, trakovi …

V preteklosti so ljudje v cerkvi blagoslovljenim cvetnonedeljskim butaram pripisovali posebno moč, zato so bile predvsem na podeželju pomembne celo leto. Izoblikovane so bile predstave o njihovi čarobni moči in predpisana ravnanja z njimi. Veljale so za zaščitnice doma pred točo, strelo, požarom, nesrečo, boleznimi, tatovi, uroki …  Pomembno vlogo pa so imele tudi pri živinoreji in poljedelstvu. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga, s pomočjo butar pa so tudi prerokovali. Po drugi svetovni vojni je sicer začela vera v njihovo čarobno moč počasi zamirati, še vedno pa jih verniki na cvetno nedeljo nosijo blagoslavljat v cerkev in tradicionalni načini uporabe so marsikje še vedno živi.

Zato Turistično društvo Kamnik, v nedeljo 6. aprila 2014, od 11. ure dalje vabi na 2. festival cvetnonedeljskih butaric v Budnarjevo muzijsko hišo v Zgornje Palovče nad Kamnikom. V osrednjem prostoru, "hiši" si boste lahko ogledali izdelovanje butaric s strani domačinov, palovčanov in izdelovalk iz Sodražice iz sekcije Sedražank. »Za piko na »i» pa nam bo letos gospod Franc Grom prikazal izdelovanje znamenitega »vrhniškega pirha«. Franc Grom je milo rečeno – poseben. Če ne zaradi nenavadne pojave in smisla za črni humor, pa zaradi svojevrstnega umetelnega okraševanja pirhov. Nenavadna lepota njegovih jajčnih umetnij nastaja s filigranskim prebadanjem jajčne lupine. Mojster Grom, ki pri svojem delu uporablja posebne vrtalnike z diamantnimi konicami, ki nehote spominjajo na zobozdravstvene mučilne naprave, umetniške podobe ustvarja tako na kokošjih jajcih – »Najboljša so iz proste reje.« – gosjih in nojevih jajcih, pa tudi jajcih avstralskega emuja. Za eno "prebodoslikavo", pri kateri napravi od 700 pa celo do 24.000 luknjic, porabi od enega do treh tednov.
Vrhniški pirh je patentirano ime za vrsto pirha, izdelanega s prebadanjem jajčne lupine. Ime je leta 1995 zaščitil Franc Grom, inovator in izdelovalec tovrstnih umetniško oblikovanih jajc, ki jih zaznamuje tudi do 17.000 luknjic.

V spodnjem prostoru bodo na ogled butarice iz različnih krajev Slovenije in sicer iz Ljubnega ob Savinji (ljubenske potice, Sodražice, Rateč pri Planici (prajtlc), Podbrdo – Baška grapa, Ljubljane ter Šmarce pri Kamniku in Spodnjih in Zgornjih Palovč. Na ogled pa bo nekaj znamenitih primerkov »vrhniških pirhov«.

Razstava bo odprta do konec aprila. Toplo vabljeni.

Avtor: Sabina Romšak; Foto: Sabina Romšak
Komentarji uporabnikov