Ogled Domžal skozi čas

Lep torkov popoldan nas je prijetno presenetil. Ogled Domžal skozi čas, ki nam ga je pripravil Matjaž Brojan, je tako potekal še v bolj sproščenem vzdušju.

Izpred sedeža društva Lipa smo se podali proti Bernikovemu domu. A še prej je sledilo presenečenje. Na bivšem Metalkinem dvorišču, so bile še pred graditvijo Bernikovega doma gledališke igre, tista lesena zaraščena bajta, pa je bila nekoč prva posojilnica v Domžalah. Podali smo se do Bernikovega doma, kjer nam je g. Matjaž razložil potek gradnje, izvedeli pa smo tudi, da je dom imel prvo luč v Domžalah, saj je imel svojo turbino, druga pa Domžalska cerkev.

Sledila je zgodba Milerjeve veletrgovine, kjer je sedaj lekarna. Žalostna zgodba se je odvijala ob tej trgovini. Vdovstvo, vnovične poroke, obubožanje. Aroganca in pohlep na eni strani in žalost in obubožanje na drugi strani.

V ulici proti cerkvi je nekoč stala šola, na njenem mestu pa je sedaj zgrajena druga hiša. Odšli smo do starega pokopališča pri cerkvi, kjer smo izvedeli marsikaj o prvih slamnikarskih mojstrih, kje so sedaj pokopani, kaj so za čas svojega življenja naredili. Ogledali smo si še visok podporni zid, ki se dviga nad progo in ki zapira in podpira staro pokopališče.

Pot nas je vodila naprej do Slamnikarskega muzeja, kjer nam je g. Matjaž nazorno pripovedoval o slamnikarstvu v Domžalah, Pokazal nam je tudi, kako se šivajo slamniki. Večina razstavljenih strojev in izdelkov je v muzeju Matjaževih.

Podali smo se naprej mimo današnje občinske zgradbe, nekoč slamnikarske tovarne, pa smo se ustavili pri bivšem kovinarju, kjer je bila v davnih časih na desni Ovsecova gostilna, na levi pa pošta. Pot nas je vodila naprej do Domžalske pra-vasi, kjer smo videli tudi tovarno slamnikov.

Toko je porušen, na njegovem mestu pa je sedaj nastal betonski kompleks z stanovanji in trgovinami. Edina nekoč slamnikarska vele fabrika še stoji in je spomeniško zaščitena, to je bivši Univerzale. Porušiti je ne smejo, je pa lastnik banka.

Podali smo se naprej mimo Gostilne Keber do Plečnikovega znamenja na robu Češminovega parka, kjer je nekdaj stala tudi Zajčeva gostilna. O Plečnikovem znamenju smo izvedeli, zakaj je bilo postavljeno in za koga v zahvalo.

Slabi dve uri je trajal zanimiv izlet, ki smo ga končali pred Kebrovo Gostilno. Izvedeli smo kup novih stvari, ki jih hodeč po Domžalah sicer vidiš ali pa tudi ne, ne veš pa kam bi jih dal. Sedaj bomo po domžalah hodili še z bolj odprtimi očmi kot do sedaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto in video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov