Oda gasilcem – hvala! #Ajdapiše

Sredin večer je v Domžale prinesel še eno izkušnjo, en dogodek, ki ga še dolgo ne bomo pozabili in po katerem si bomo zapomnili to nenavadno leto 2020. Toča kot je ni moč pomniti. Z neba niso leteli kamenčki, temveč pravi kamni. Po strehah je bobnelo in prva voda je privrela v naše domove. Sledil je prvi klic na 112, nato pa se je usulo teh klicev. Ljudje potrebujejo pomoč. Toča je naredila luknje, sledil pa je močan dež, ki je domovanja spremenil v bazene. Vsi objekti še niso rešeni, vse strehe še niso pokrite, za vikend je napovedano slabo vreme, krovci delajo po svojih zmožnostih. Potem so pa tukaj tisti, ki jim je ta kolumna namenjena – gasilci. Predvsem moški, vmes pa tudi pogumne ženske, ki so v sredo zvečer namesto v posteljo šli na pomoč sosedom, krajanom. Delali so celo noč, nato pa mnogi še cel četrtek, delo se je nadaljevalo tudi danes. In ni še konec.

Ni jih besed, ki bi lahko opisali to zahvalo posameznikom, ki so v dežju in kasneje na vročem julijskem soncu prostovoljno hodili po strehah ter popravljali nastalo škodo. Hvala je premalo, pa vseeno je vsaj začetek. Vendar ne le v krizi – prav je, da imajo našo podporo tudi v “mirnih časih”. Prav je, da jim v naši družbi namenimo poseben prostor, prostor spoštovanja. Da jim namenimo občudovanje ves čas in ne le ko rešujejo točno naše riti.
Videla sem jih na strehi sosedov, ko dežja še ni bilo konec. Videla sem jih v četrtek, ko je sonce žgalo in so se odpravljali iz intervencije na intervencijo. Sonce je pripekalo že v senci. Videla sem jih, ko so prihajali iz oddaljenih krajev – njihova pomoč tako ni bila le krajanom, temveč sočloveku. Prišli so iz Mengša, Kamnika, Litije in iz mnogih drugih krajev. Če rečem, da so neverjetni, ne bo dovolj dobro povedano. Vendar pa moja pohvala in zahvala ni zgolj, ker pomagajo v težkih situacijah.

Navdušila me je predvsem njihova pripravljenost pomagati. V svetu, kjer toliko pišemo in govorimo o egoizmu ter individualizmu, mar še vedno obstajajo izjeme? Ali so v tem svetu izjeme ljudje, ki želijo narediti nekaj dobrega za druge in ki se trudijo pomagati sočloveku.

Te zadnji dnevi, ko so ljudje pomagali drug drugemu, pa ne le gasilci in drugi pripadniki sistema Zaščite in reševanja v Domžalah, temveč sosed sosedu, so me pripravili k razmisleku, da svet morda ni tako črn kot ga radi barvamo. V Sloveniji deluje ogromno društev, ki se ves čas trudijo pomagati. Veliko število posameznikov, ki se trudijo delati dobro. Tudi med korono so bile podane različne oblike pomoči. Zato bom zapisala nekaj, kar si premalokrat povemo – večina ljudi želi pomagati. Večina sosedov vam bo pomagala. Nekateri ne. Vendar je morda čas, da se nehamo pretvarjati, da so prvi izjema. Izjema so drugi in prav je tako! Prav je, da živimo v takšni družbi, kjer se trudimo drug za drugega. Tako bi moralo biti. In edino to bi moral biti naš standard, naš cilj, vizija.

Morda je čas da, ko saniramo vse škode toče in korone, naredimo tudi premislek o naših pričakovanjih. Da si razjasnimo utopije, ki jih imamo v glavi, kako se med in mleko cedita v Švici, Ameriki, na Švedskem ter še marsikje drugje, pri nas je pa grozno. Takšni trenutki kot smo jih doživeli nas morajo pozvati k temu. Da ugotovimo, kaj pri nas deluje in kaj ne. Da nas ne preseneti, ko nekaj deluje in ko si ljudje pomagamo – presenetiti nas morajo korupcija, nepotizem, nepomoč posamezniku v stisku, zloba ter vse ostalo negativno, pa naj se sliši še tako naivno. Dokler nas slabe stvari v sistemu ne bodo presenetile, šokirale in pozvale k spremembam, bomo sicer mnogo bolj realistični, manj razočarani, toda kam se bomo pa premaknili kot družba? Na bolje zagotovo ne. Razvoj uspeva tistim, ki imajo vizijo in ki si upajo. Gasilci očitno posedujejo oboje – imajo neverjeten pogum in željo pomagati, ker “pač” takšni so.

Zato, gasilci, hvala. Ne le za vašo neverjetno pomoč, ter predvsem tudi zato, ker ste vzor. Ste dokaz, da dobri ljudje živijo v naši družbi. Več kot 250 jih je bilo danes na terenu – mnogi po službi, mnogi niso spali že nekaj časa. Ljudje, ki želijo in predvsem znajo pomagati. Naj bo več takih. Hvala.

Avtorica: Ajda Vodlan (Ajda piše)

Ajda je s pred kratkim začela pisati tudi tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.