Od zemeljskega življenja se je nenadoma poslovil homški župnik Lojze Hostnik

Vse, ki smo ga poznali, nas je danes presunila vest, da se je v 49. letu starosti nenadoma od zemeljskega življenja poslovil homški župnik Lojze Hostnik. Med dopoldanskim sprehodom ob reki Kamniški Bistrici pod vznožjem homškega hriba, je nenadoma prenehalo biti njegovo srce. Kljub hitri pomoči mimoidočih in reševalcev, se je njegovo zemeljsko življenje ustavilo, sam pa je zaspal v Gospodu.

Pokojni Lojze Hostnik je na Homcu službo župnika nastopil avgusta 2011, poleg homške župnije pa je vodil še župnijo Vranja Peč. Po prihodu na Homec mi je v intervjuju za krajevno glasilo Vaščan dejal, da je že pred prihodom na Homec, ko se je vozil mimo, občudoval hrib sredi ravnine in cerkev na njem. V času študija je kot bogoslovec opravljal prakso pri tedanjem župniku in njegovemu bratrancu Lojzetu Golobu, zato je imel že takrat priložnost pobližje spoznati Homec in vaščane. Že takrat je videl, da je župnija vsestransko razgibana, v kateri živijo ponosni ljudje s pokončno držo in dobro voljo. V sebi pa je nosil željo biti župnik nekje v tem koncu ob vznožju kamniških planin. Želja se mu je avgusta 2011 izpolnila, saj je bil poslan za župnika na Homec. Povedal je, da so mu prvi prisrčni stiki z ljudmi dali vedeti, da bo v tem »božjem vinogradu« vredno saditi in zalivati ter stegovati roke k Tistemu, ki daje rast. Njegov predhodnik župnik Anton Dobrovoljc mu je zapustil lepo urejeno in dejavno župnijo, zato je nadaljeval z delom od tam naprej, kjer ga je on zaključil.

Župnik Lojze je bil prijeten in razgledan sogovornik, ki je znal na šaljiv način tudi popestriti pogovor. Bil je človek poln energije, idej ter širokega pogleda. Zelo rad je bil v družbi ljudi, zato ga ni bilo možno videti samo v cerkvi ali župnišču. Ker je bil ljudski človek je bil veliko na vasi, med ljudmi ter prisoten pri številnih dogodkih in prireditvah, podpiral pa je tudi krajevna društva. V sedmih letih in pol službovanja in življenja na Homcu je postal že pravi Homčan.

Lojze je izhajal iz Šmartnega pri Litiji, kjer je bilo v družini devet otrok. Z duhovniškim poklicem se je spogledoval že v otroških letih, saj so ga zanimale duhovne stvarnosti človeka ter njegova tesna povezanost z župnijo in duhovniki. Dokončna odločitev za duhovniški poklic pa je dozorela v srednji šoli. Takrat je spoznal, da če greš za duhovnika, to ni stvar tvoje dobre volje, ampak je to božji klic, ki se mu odzoveš. Še preden se je odločil za ta korak, je odslužil vojaški rok, kjer ga je odločitev, da sprejme božji klic, še bolj utrdila. Mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1996 v ljubljanski stolnici. Kot kaplan je prva tri leta služboval v župniji Ljubljana – Polje in še pomagal v župniji Ljubljana – Fužine, nato je bil za leto dni poslan v Zagorje v Savi. Leta 2000 je prevzel župnijo Bloke in Sveto Trojico, kjer je služboval vse do prihoda na Homec leta 2011.

Njegovo novomašniško geslo, ki si ga je izbral se je glasilo: »Jaz sem z vami vse dni« (MT 28,20). Izbral si ga je predvsem iz izkušenj pri vojakih, ker je bil daleč od doma in verskega življenja. Zaradi tega se je počutil osamljenega. Pri tem je imel včasih občutek, da je Bog daleč in da se ne zanima zanj. Ko se je z vlakom vračal domov, pa je doumel, da se je pri vseh vojaških odgovornostih vedno vse dobro končalo. Tako je spoznal, da mu je Bog pomagal, ker je bil vedno z njim. To je bila zanj tudi gotovost, da bo tako še naprej.

Lojze počivaj v miru in naj ti sveti večna luč!

Miha Ulčar; Foto: Miro Pivar