Ob kulturnem prazniku v Lukovici program obogatili otroci in mladina

Ob slovenskem kulturnem prazniku so prireditev v čast kulturi pripravili tudi v Kulturnem domu Jakna Kersnika v Lukovici. Občina Lukovica je praznik obeležila v petek, 7. februarja 2020, ob 18. uri v povsem polni dvorani. Županji mag. Olgi Vrankar, podžupanu Vincencu Dragarju, občinskim svetnicam in svetnikom, predstavnikom javnih zavodov, krajevnih skupnosti se je poleg občank in občanov ter nastopajočih pridružil slavnostni govornik prireditve Anton Peršak. Nekdanji minister za kulturo, režiser, pisatelj, publicist in nekdanji župan Občine Trzin je v svojem osrednjem nagovoru poudaril pomen in razvoj slovenske kulture skozi zgodovino.

»Dobrodošli pred dnevom, ki daje slutiti, kako radi imamo slovensko besedo. Kako ponosni smo na tiste, ki z njo lepo ravnajo, ki nam jo dajejo v uk, čeprav se včasih med letom zdi, da smo precej mačehovski do vsega, kar je v knjigah tudi v slovenskem izročilu. A pride dan, ko v resnici ponosno pogledamo na tisto, kar je za nami in se veselimo vsega, kar lepega prinašajo tisti, ki znajo z njo – s slovensko besedo. Danes smo predvsem zazrti naprej v prihodnost. Mislim, da po vsem, kar smo doživljali na sami vaji, nas ne sme skrbeti. Ne za ta večer, ne za prihodnost slovenske kulture in iskreno upam, da je tako,« je zbrane obiskovalce nagovoril moderator prireditve Jure Sešek.

Kar 24 otrok iz skupine Palčki iz Vrtca Medo se je pod vodstvom Simone Burkeljca na klavirju predstavilo z dvema točkama, ki sta nastali pod mentorstvom Nataše Beganović Jug in Špele Obreza.

Najmlajši poskrbeli za bogat kulturni program

Z odra je najprej zazvenela Zdravljica, za njo pa sta sledil dve točki na klavirju učenk iz Glasbene šole Polton. S skladbo Tamburin se je predstavila Neli Bukovič, kot druga pa pianistka Brina Tič s skladbo Over the Rainbow. Predstavili so se predvsem tisti, ki mladi hodijo naokrog in nosijo pesem v svojem srcu, glasbo na licih in svojem nasmehu.

Poleg Franceta Prešerna so se v Lukovici spomnili tudi na slovenskega ustvarjalca Kajetana Koviča in medvedka Piki Jakoba, ki ga je spisal v svojih kiticah. Kar 24 otrok iz skupine Palčki iz Vrtca Medo se je pod vodstvom Simone Burkeljca na klavirju predstavilo z dvema točkama, ki sta nastali pod mentorstvom Nataše Beganović Jug in Špele Obreza.

Predstavili so se predvsem tisti, ki mladi hodijo naokrog in nosijo pesem v svojem srcu, glasbo na licih in svojem nasmehu.

Slavnostni govornik pozval k razmisleku o dojemanju praznika

»Praviloma že dan ali dva prej ali na proslavi prisluhnemo Zdravljici in še kateri od Prešernovih pesmi. Razmišljamo o veličini največjega slovenskega pesnika in pomembnosti kulture za slovenski narod. Čez kakšen dan ali dva pa življenje steče po običajnih kolesnicah in mi se udeležujemo kulturnih dogodkov, beremo knjige, poslušamo glasbo in gledamo filme v tolikšni meri, kot kdor od nas ocenjuje, da je prav in potrebno. Predlagam, da skupaj razmislimo o tem, kaj pravzaprav praznujemo osmega februarja. Čemu in ali bi bilo prav, da to slavimo tudi v prihodnjih desetletjih«

V svojem nagovoru se je poleg Franceta Prešerna slavnostni govornik Anton Peršak spomnil na številne avtorje, ki so oblikovali slovensko kulturo do današnjih dni: Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, barona Žigo Zoisa, Antona Tomaža Linharta, Valentina Vodnika, Jurija Japlja, Feliksa Antona Deva, Blaža Kumerdeja, barona Žigo von Herbersteina, škof Jurij Slatkonja, skladatelja Jakoba Petelina Gallusa, Janeza Vajkarda Valvasorja.

V svojem nagovoru se je poleg Franceta Prešerna slavnostni govornik Anton Peršak spomnil na številne avtorje, ki so oblikovali slovensko kulturo do današnjih dni.

»Baron Žiga Zois je v veliki meri želel in uspel spodbuditi je bil začetek slovenske narodne kulture z željo in namenom dokazati, da je slovenski jezik enako primeren in zmožen biti jezik poezije, dramatike, proze in gledališke umetnosti, o čemer izrecno piše v svoji kritiki uprizoritve Linhartove Županove Micke tik po novem letu 1790. Prav je, da si skupaj zastavimo tudi vprašanje sodobne in prihodnje slovenske kulture ter odnosa do nje. Tudi ali celo zlasti po zaslugi kulture smo naposled prišli do lastne države. Ali smo vsi zadovoljni z njo in ali je v teh slabih tridesetih letih sploh mogla postati takšna kot si vsi želimo in mislimo, da bi morala biti. Dejstvo je, da državo imamo. Da je narod, kot pravijo filozofi, s tem dejstvom postal nacija in da se s tem vloga in pomen kulture spreminja,«  je izpostavil govornik.

V svojem govoru je dejal, da danes razumemo kulturo nekoliko drugače, predvsem kot polje ali kot dejavnost v okviru katere se oblikuje in ki pred vsemi izraža identiteto nacije navznoter in navzven. Predstavlja polje našega notranjega dialoga in dialoga z drugimi kulturami. Kultura je ključno področje, na katerem poteka dialog med narodi in na ta način tudi med državami. »Želim si, da bi vsak od nas v teh dneh in tudi v naslednjih segel po kakšni knjigi, si ogledal kakšno razstavo, kakšen dober film in televizijsko oddajo in namenil tudi kakšen evro za slovensko kulturo,« je zaključil Peršak.    

Anton Peršak je v svojem govoru dejal, da danes razumemo kulturo nekoliko drugače, predvsem kot polje ali kot dejavnost v okviru katere se oblikuje in ki pred vsemi izraža identiteto nacije navznoter in navzven. Predstavlja polje našega notranjega dialoga in dialoga z drugimi kulturami.

Na odru petje, ples, recitacije in prva komedija v slovenskem jeziku

Od nekdaj našo kulturo soustvarjajo tudi pravljice, ki so se med ljudmi prenašale iz roda v rod. Ostržkovemu plesu najmlajših sta sledila dva plesna nastopa pod mentorstvom Saše Berkopec. Na Kovičevo Muco Maco se je spomnilo 16 učencev in učenk 5.D razreda PŠ Blagovica, za 18 učencev 1.D in 3.D razreda pa je bil navdih legendarni Pink Panter. Popotovanje na krilih domišljuje so obiskovalcem pričarali tudi učenci prvih treh razredov PŠ Krašnja. Predstavili so pesmico devet pogumnih miši Anje Štefan in se spomnili na legendarnega Pedenjpeda Nika Grafenauerja. Učenci 5.C razreda so se spraševali, kako je bili junak v današnjem času ter pod mentorstvom učiteljice Helene Urbanija zapeli pesem Junak, ki jo je napisal Tone Pavček.

Odrska uprizoritev Županove Micke pod mentorstvom Jane Kovič v izvedbi učencev 8. razreda je gledalce popeljala nazaj v zgodovino, za kar je v veliki meri zaslužna tudi Nataša Antonin, ki je poskrbela kostume igralcev.

Leta 1789 je Anton Tomaž Linhart napisal prvo komedijo v slovenskem jeziku in prvo slovensko dramsko besedilo. Na predvečer kulturnega praznika so en del pod vodstvom Jane Kovič  uprizorili učenci in učenke 8. razreda OŠ Janka Kersnika Brdo. Odrska uprizoritev je gledalce popeljala nazaj v zgodovino, za kar je v veliki meri zaslužna tudi Nataša Antonin, ki je poskrbela kostume igralcev.

Vsaka prireditev, vsak koncert in vsak nastop nas uči, da ima vse svoj začetek in konec. Prizorišče je na koncu postalo kino dvorana, kamor so nas s pesmijo popeljali učenci in učenke iz vseh treh enot. Županja mag. Olga Vrankar je v svojem nagovoru dejala: »Vesela in ponosna sem, da ste se odzvali v tako velikem številu. Nenazadnje gre za kulturni praznik, kjer ste s svojo udeležbo podprli trud naših otrok, ki so nam pričarali prečudovit večer. Želela bi se zahvaliti slavnostnem govorniku Antonu Peršaku za njegovo razmišljanje o pomenu slovenskega jezika in o pomenu kulture.«

Županja mag. Olga Vrankar se je v svojem govoru zahvalila vsem nastopajočim, udeležencem in tistim, ki so na kakršen koli način pripomogli k uspešni izvedbi prireditve.

V svojem govoru se je zahvalila tudi vsem nastopajočim, udeležencem in tistim, ki so na kakršen koli način pripomogli k uspešni izvedbi prireditve. Skupaj z obiskovalci je nastopajoče pospremila z bučnim aplavzom in izrazila željo po številčni udeležbi na kulturnih prireditvah tudi v prihodnje.

Avtor: Lea Smrkolj; Foto: Rok Majhenič, Občina Lukovica

 

Komentarji uporabnikov
Tagi