Žerjavčki – zaklad neokrnjene narave na skritih trzinskih in domžalskih rastiščih

Žerjavčki, ki jih poznamo tudi pod imenom močvirski tulipani ali logarnice, so letos na preostalih rastiščih, ki se še nahajajo v občini Trzin, lepo cveteli. Sicer jih je veliko manj kot lani, verjetno zaradi suše, kajti žerjavčki so močvirski tulipani, zato ljubijo mokrišča. Po besedah novinarja Mira Štebeta lahko rečemo, da so bila rastišča letos tudi precej dobro obiskana, saj je sam tja peljal kar nekaj skupin ljudi, ki so si želeli videti skrivni zaklad neokrnjene narave.

Občina Trzin si je v svoj grb nadela žerjavčka, lepo cvetico, ki uspeva južno od Trzina, na močvirnem polju, zato se imenuje tudi močvirski tulipan. Ta cvetica je zaščitena, saj je njena rast že zelo ogrožena. Rastišče smo si ogledali tudi mi ter seveda občudovali prekrasne žerjavčke, ki rastejo v naši neposredni bližini. Eden izmed njih je bil celo bel. Nekaj več rastišč z žerjavčki najdemo na trzinskem koncu, nekoliko manj pa na domžalskem, saj je tam veliko obdelovalnih polj, s tem pa tudi veliko več posegov v neokrnjeno naravo.

Miro Štebe, s katerim smo obiskali skrivna rastišča, nam je povedal, da so žerjavčki nekdaj rasli na prostoru sedanjega novega Trzina in na zemljišču, kjer se nahajajo polja kmetijskega kombinata Pšata. Žerjavčki so bili posebna dragocenost, ki so jih otroci vedno z velikim veseljem iskali.

Po ogledu smo žerjavčke mirne duše prepustili njihovemu cvetenju na skrivnem rastišču, domov pa smo odnesli prijetne spomine na cvetice, ki bi rade še naprej cvetele v sozvočju s človekom. Ali jim bo to uspelo, bo odvisno predvsem od nas.

Močvirski tulipan ali močvirska logarica – v Trzinu znana kot ‘žerjavček’ (znanstveno ime Fritillaria meleagris) je rastlina iz družine lilijevk, ki raste v Evropi. Prepoznamo jo po cvetovih s šestimi venčnimi listi v obliki zvona, obrnjenih navzdol in obarvanih v značilnem škrlatno-rečem vzorcu šahovnice. Posamezni primerki lahko imajo tudi bele cvetove. Listi so dolgi in ozki, nameščeni premenjalno okoli stebla.

Vinsko rdeče cvetove vidimo kimati po vlažnih, skromno gnojenih  travnikih. Prisotnost logarice pove, kateri gospodar svoj vlažen, travnik še obdeluje v sozvočju z naravo. Življenjskega prostora vrste, ki ga predstavljajo vlažni travniki je namreč v Sloveniji in po celotni zahodni Evropi vse manj, saj je pritisk izsuševanja močvirij in intenzivnega kmetijstva, saj je preoblikovanje njenih življenjskih prostorov v intenzivno gojene travnike, pašnike ali njive vse močnejši. V Sloveniji so večja rastišča močvirskega tulipana znana le še na nekaterih skrivnih rastiščih med Trzinom in Dragomljem, ki rastejo v Trzinskem in Domžalskem katastrskem območju, na Ljubljanskem barju, v Krakovskem gozdu in na severovzhodu države. Nekaj manjših rastišč, primerno vlažnih travnikov pa najdemo tudi drugod po državi.

Vrsta je v Sloveniji zavarovana že od leta 1949. Zaščitena je po Uredbi o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah in kot prizadeta vrsta uvrščena v Rdeči seznam praprotnic in semenk. Kljub temu jo ogrožajo ljudje tudi z nabiranjem za šopke. Človek bi jo res najraje kar utrgal, a namesto tega naj raje posname kakšno dobro fotografijo! Udeležence čistilnih akcij, ki bodo potekale na močvirnatih območjih, pa pozivamo, naj spretno vijugajo med cvetovi močvirskega tulipana.

Močvirski tulipani rastejo le na zelo vlažnih rastiščih, največkrat v močvirnih predelih, vlažnih travnikih in drugih vlažnih mestih po vsej celini, od zahodne Evrope do Kavkaza. Cvetijo konec marca in v začetku aprila. Zaradi svoje vezanosti na vlažna rastišča je vrsta predvsem v zahodni Evropi ogrožena, saj prihaja do izgube habitatov zaradi izsuševanja in obdelovanja močvirij. V nekaterih državah je že zelo redka. Vrsta je v Sloveniji zaščitena po Uredbi o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah in kot prizadeta vrsta uvrščena v Rdeči seznam praprotnic in semenk [Uradni list Republike Slovenije (2002). št. 82, torek 24. september 2002]. Kljub temu jo ogrožajo ljudje tudi z nabiranjem za šopke.

Po pričevanju Mira Štebeta, ki se je dan po našem obisku s sodelavcem podal na teren, da bi posnela rastišča žerjavčkov za televizijsko reportažo za RTV Slovenija, je nekaj rastišč na domžalskem območju izginilo dobesedno čez noč. Po vidnih sledovih, naj bi jih uničila kmetijska mehanizacija. Žal to zemljiško območje ni zaščiteno, zato zaradi posegov v naravo prihaja do takšnih stvari.

 

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar