Ana Trojnar: “Želim si, da bi ljudje začutili čarobnost baleta”

Balet je pravljica, ki očara in začara. Prvovrstna izkušnja, ki je ne glede na ponovitve, vedno nova in drugačna. Posebna. Edinstvena in izjemna. Natančno izpeljani nežni gibi in graciozno premikanje teles, ki pritegne pogled in očara. Ko človek v trenutku pozabi na preteklost in skrbi za prihodnost, ter se posveti in občuti zgolj sedanjost. Lepota, nežnost, pristnost ter bogata emocionalna izraznost, se harmonično združijo v čarobno pripoved, ki pritegne in nagovori občinstvo. Gre za vabilo, ki ga ljubitelji umetnosti zlahka začutijo in se nanj z veseljem odzovejo.

“Vedno sem bila in še danes sem očarana nad profesionalnimi baletkami, nad eleganco, mehkobo in čarobnostjo, ki jo s čustveno ekspresijo in do potankosti naštudiranimi gibi, pričarajo na odru. To je resnično pravljica.”

“Marsikaj je prirojeno, veliko pa tudi pridobljeno. Prigarano”, so bile besede Ane Trojnar, mednarodno znane učiteljice baleta, nekdanje balerine, ki je jeseni 2020 v Kamniku ustanovila svojo Baletno šolo Ana. “Tudi sama kot profesionalna baletna plesalka baletu posvetila vse svoje dosedanje življenje. Nastopala sem največ v predstavah Labodje jezero in Hrestač, ki sta me spremljali skozi baletno kariero. Ena najboljših izkušenj so bila gostovanja z dramo Faust Tomaža Pandurja. Ustvarila sem dve solopredstavi Ana Trojnar (1996, New York) ter Polet/ Flight (2000, Celje), organizirala plesno-baletne nastope po slovenskih kulturnih domovih … Na določeni točki v življenju pa sem začutila, da si želim nekaj drugega in da bi rada svoje znanje prenesla mladim. V baletni šoli, ki sem jo ustanovila, si želim predajati znanje in izkušnje učiti na drugačen, veliko manj strog in tog način, kot je znan za balet, saj srčno in globoko verjamem v veselje, podporo, spodbudo in razvoj talentov, ki jih v sebi nosi vsak od nas. Le nagovoriti in pomagati jim je treba, da se lahko izrazijo. Prav tako verjamem v spontanost in spontan razvoj dogodkov.”

“Ko sem se pred dvema letoma odločila stopiti na svojo samostojno pot in odpreti svojo baletno šolo, sem naslednji dan imela občutek, kot bi se pred menoj odprlo nebo z neizmernimi možnostmi. Takrat sem začutila, kako pomembno je, da se človek zazre vase in se še enkrat iskreno vpraša, kaj si resnično želi? Kje so moji darovi? V čem je moja unikatnost? S čim, kako lahko obogatim svet? Kaj lahko dam, da bodo drugi še srečnejši? Vsak v sebi nosi nek unikaten potencial.”

“Odločitev, da ustanovim svojo baletno šolo, mi je dala moč, da si upam izpostaviti svetu. “

“Na šolanju Rambert School v Londonu mi je bilo izjemno všeč, ko so učitelji poleg poučevanja baletne in sodobno-plesnih tehnik (precej učiteljev je zaradi bližine šol hkrati poučevalo na Royal Ballet School) v nas iskali unikatnost in jo neprestano spodbujali. Šola je z načinom in pristopom, ki ga je imela, z možnostjo javnih nastopov vsak semester, na katerih smo poleg obveznih baletnih variacij lahko odplesali tudi svoje koreografije, gojila in spodbujala razvoj unikatnosti, ki jo posameznik nosi v sebi. In v šoli, ki sem jo odprla, želim ob usvajanju učne snovi tudi nagovoriti, podpreti in spodbuditi ravno tovrstno edinstvenost, ki jo otroci nosijo v sebi.”

Z odprtjem lastne baletne šole, ste tudi stopili na samostojno podjetniško pot. V čem imate občutek, da Vas je obogatila ali kaj Vam je do sedaj že omogočila? Namreč, pogosto drugi v nas vidijo in začutijo nekaj, česar sami ne vidimo ali v čemer se ( še) ne prepoznamo in ravno s pomočjo določenih izkušenj in okoliščin, lahko na plano pridejo in se izrazijo ravno tovrstni aspekti. Ali morebiti celo kateri drugi.

Že v preteklosti sem dobila namige, da bi se lahko samostojno posvetila učenju baleta otrok, vendar razen usklajenosti in kemije, ki se je nemudoma vzpostavila med mano in otroci, ter pohvalami, ki sem jih tudi kot koreografinja prejela s strani okolice, si kaj več od tega nisem upala. Za časa šolanja sem bila deležna številnih kritik, kar je za svet baleta nekaj povsem pričakovanega, zaradi česar je bila moja samozavest zaradi tega pogosto na preizkušnji. Vendar, balet je bil moj svet. Fokus sem usmerila v balet in že kot najstnica sem si želela v čim krajšem času izkusiti čim več, se naučiti čim več in čim več plesati. Bila sem žejna odra. V meni pa je ostala kritičnost, zato morebiti še dandanes težko sprejmem pohvale.

Z odločitvijo, da ustanovim svojo baletno šolo sem si odprla pot za uresničevanje svoje vizije o baletnem izobraževanju. Nenadoma sem si upala in zmogla jasneje izraziti, kar si želim. Ta izkušnja mi je dala moč, da si upam izpostaviti svetu z vsem, kar sem in z vsem, kar nosim v sebi.

Odkar učim balet me pa preseneča odziv okolice nad mojimi predstavami, ki jih ustvarim z učenkami. Obiskovalci so presenečeni, kako so lepe in dodelane. A predstave so le nadgradnja tega, kar sem že prej imela rada in počela. Nisem pričakovala takšnega pozitivnega odziva.

“Vsaka moja poteza je izjemno dobro premišljena. Vedno upoštevam tudi okoliščine.”

Svoboda ima izjemen čar, saj ponuja neizmerne možnosti, saj lahko tako rekoč počneš karkoli si želiš. Tukaj pa je tudi odgovornost in na koncu si pred odločitvijo verjetno vedno sam.

Absolutno. Zato desetkrat premislim, preden se podam v kakšno akcijo, vedno vnaprej dobro razmislim kakšne posledice ali izid lahko pričakujem. Okoliščine se namreč konstantno spreminjajo in če presodim, da bi lahko bil rezultat 70 procentov tega, kar si želim, potem nadaljujem. V kolikor pa ocenim, da okolje še ni pripravljeno na spremembo, ali morebiti jaz, še nisem povsem prepričana, kakšen izid čisto točno si želim, raje počakam.

Vsaka moja poteza je izjemno dobro premišljena. Ob tem pa, kot sem že omenila, seveda vedno vključim tudi okoliščine, ki me obdajajo, ob čemer upoštevam tudi doprinos, ki bi ga lahko moja želja ima na širše okolje. Želim si, da bi lahko umetniško bogatila okolje v katerem živim. Okolju bi rada ponudila nekaj novega.

Dlje kot Vas poslušam, bolj imam občutek, da sami sebe resnično zelo dobro poznate?

Morda še kar. Ko imaš pred seboj vse možnosti, se je treba dobro poznati, kajti drugače se lahko prehitro zakvačkaš.

Asociacija, ki me ob besedi svoboda spremlja je povezana z odhodom od doma. Ko se oseba odseli in prične živeti po navdihu z občutkom, da lahko počne karkoli si želi. In tukaj se prej ali slej pojavi potreba po disciplini, ki preprečuje brezglavo tavanje naokoli. Disciplina je tudi pomembna komponenta baletnega sveta, kar Vas spremlja že od nekdaj. Je tako rekoč del Vas.

Ja, res je. Disciplina je v baletu izjemno pomemben faktor. Ta poklic jo dobesedno zahteva. Je izjemno lep, vendar ga moraš imeti resnično močno rad, da si mu pripravljen posvetiti ogromno svojega časa, saj drugače ne gre. Če mi balet ne bi bila najlepša umetnost, bi vsega tega ne zmogla početi. Balet zahteva veliko predanosti, vztrajnosti, volje. Vedno so me in me bodo fascinirale vrhunske baletne prestave z izjemnimi solistkami in solisti.

Vsak otrok, ko se nekaj nauči, ko nekaj naredi, mi je v izjemno veselje. Takrat v sebi začutim tolikšno notranje zadoščenje, kar je znak, da s tem živim. Ko vidim, da otrok napreduje, me preplavi notranja sreča, izpolnjenost.

Želim si ustvarjati in učiti na drugačen, prijazen, a seveda še vseeno efektiven način. Idealno je, kadar rezultati pridejo spontano. To je pokazatelj, da je znanje zagotovo usvojeno.

“Moj cilj je, da bi se v moji baletni šoli otroci učili skozi veselje.”

Kar počnejo vsi vrhunski umetniki, jim je v njihovo največje zadovoljstvo saj so odkrili in sprostili, svoje talente. Ob sebi so imeli ljudi, ki so v njih prepoznali talente in podprli razvoj. Talente, ki so jih nagovorili, oblikovali in spodbujali, da so se lahko razvili. Vrhunski umetniki postanejo tudi zato, ker v tem, kar počnejo, neizmerno uživajo. Moj namen je skozi veselje, spontanost in uživanje, otrokom pomagati razviti njihove kvalitete.

Osebno verjamem, da ni nujno, da če je nekdo izvrstni baletnik, bo avtomatično tudi izvrstni učitelj, saj tovrstna povezava ni samoumevna. Za prenos znanja so namreč poleg strokovnega znanja potrebne tudi določene karakteristike.

Tovrstna povezava resnično ni samoumevna. Ples je fokus vase, na umetnika v sebi, učenje pa je fokus navzven, na učence. Fokusa sta diametralno nasprotna. Prehod ni lahek. Ob začetku poučevanja sem začutila željo, da bi želela svoje znanje predati naprej. To je bil namig, da sem na pravi poti in ko sem dobila na KGB Mariboru v poučevanje plesne pripravnice, sem se z otroci odlično ujela. Nikoli ne bi pričakovala, da bo z otroci starimi 6,7,8 let nastala tovrstna kemija. Dobila sem precej pohval, na katere pa se nisem znala najbolje odzvati, saj si nikoli nisem predstavljala, da bom poučevala.

Ste si že od nekdaj želeli postati balerina?

Ja, že od malega. Glede tega sem bila zelo odločna. Mislim, da sem bila stara 4 leta, ko sem začutila, da je svet baleta moj svet. Kot otrok sem bila zelo živahna in neprestano sem se gibala. V sebi sem preprosto nosila izjemno potrebo po gibanju, močno energijo gibanja, saj drugače oseba ne bi zmogla plesati cel dan. Morda je bila babica ali pa je ati tisti, ki je dobil zamisel, da bi me s štirimi leti vpisal v plesni vrtec. Neprestano sem bila povsod in v gibanju. Že na daleč se je videlo, da sem gibalni tip. Starši so me spremljali, mami me je podpirala in obiskovala je vse predstave. Sporekli sva se v trenutku, ko sem naznanila, da odhajam na šolanje v London. Nekako me ni želela spustiti, ampak ker sem v sebi tako zelo močno čutila klic po baletu, klic po tej poti, sem enostavno odšla.

“Baletu sem posvetila vse moje dosedanje življenje.”

Celo dosedanje življenje ste na nek način posvetili in ga prilagodili baletu. Seveda nadaljujete po tej poti, le da v malce drugačni vlogi.

Ja res je. Baletu sem posvetila vse moje dosedanje življenje. Že v osnovni šoli sem plesala v predstavah SNG Maribor in ko so sošolci hodili v kino, sem jaz nastopala v njih ali pa hodila na oglede. Kino mi takrat ni predstavljal nič, predstave pa so mi pomenile vse. Takrat ni bilo tehtnice z dvema opcijama. V srednji šoli sem nadaljevala z nastopanjem v predstavah, priprave smo imeli čez dan in/ ali zvečer potem so bile večerne predstave, občasno tudi dopoldanske za šole. Srednja naravoslovna šola je bila zanimivejša od osnovne, vendar je ljubezen do baleta pretehtala. Ni mi žal, da sem izpustila maturantski izlet, in sem tisti teden izbrala nastopanje v gledališču, morebiti mi je malce žal za kakšen manjši dogodek, ki sem ga zamudila. Če se ozrem nazaj, bi se danes določila povečini enako.

Kako ste uspeli združiti željo po kar se da hitrem osvajanju čim več znanja in izkušenj; nebo, ki se »odpre« in ponudi neizmerne možnosti; svoboda z veliko željami in pa dejstvo, da se ideja morebiti ne bo realizirala ravno takrat, ko si človek zamisli? Včasih preprosto ne moremo z glavo skozi zid.

Odkar sem na svoji poti, sem še bolje spoznala vrednost plavanja s tokom. Dobesedno. Dobivam ideje, svoje zamisli začutim. Resnično je potrebno biti v stiku s sabo. Ko sprejmem odločitev, potem o njej več ne dvomim. Ko bo pravi čas, bodo stvari že stekle, si mislim. Vsa odgovornost je na meni, a to obenem daje eno lahkotnost. Res je zanimivo.

Če bi se začela primerjati z drugimi, bi mi tovrsten način samo jemal energijo. Ostajam osredotočena na lastne kvalitete, napredek in vizijo šole, in na to, s čim in kako lahko doprinesem k umetniškem razvoju okolice.

Baletna šola Ana je že pričela z vpisi v različne programe za prihajajoče šolsko leto 2022/2023. Učne ure bodo potekale v Mali dvorani Doma Kultura Kamnik in v Kulturnem domu Radomlje.

Avtor: Petra Petravič;  Foto: Matevž Cerar/Rok Gašparič