Zaščitimo se pred UV sevanjem

Sonce je vir življenja. Daje nam svetlobo, toploto, omogoča nastanek vitamina D v koži, na soncu se dobro počutimo. Vendar, bodimo previdni.

Prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju (sončnemu ali umetnih virov npr. solariju) povzroča prezgodnje staranje kože in je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka. Akutne in kronične/odložene škodljive učinke povzroča tudi na očeh in imunskem sistemu.

Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in tudi v Sloveniji narašča. Po podatkih Registra raka RS je v Sloveniji v obdobju 2016 do 2020, upoštevaje oba spola, nemelanomski kožni rak na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki. Letno smo beležili povprečno 3.326 novih primerov. Strmo narašča tudi število novih primerov kožnega melanoma (najnevarnejša oblika kožnega raka). V povprečju beležimo 610 novih primerov raka na leto.

Dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka, zlasti kožnega melanoma, so povezani z našimi genetskimi značilnostmi in tveganim vedenjem. Dejavniki tveganja so:

• izpostavljanje soncu; svetla polt; številni, nepravilni in različni kožni nevusi;
• sončne opekline (še zlasti v otroštvu); predrakave spremembe na koži;
• družinska obremenjenost ali že preboleli rak kože; oslabljen imunski sistem;
• pridobivanje zagorele polti v solarijih.

Vsakokrat, ko se izpostavljamo UV sevanju z namenom pridobivanja zagorele polti, večamo tveganje za pojav kožnega raka. Zagorela polt ni pokazatelj dobrega zdravja, temveč je odgovor kože na poškodbo.

Pojav kožnega raka in drugih škodljivih učinkov UV sevanja na zdravje lahko zmanjšamo ali preprečimo z izvajanjem samozaščite.

Splošna priporočila za zaščito pred UV sevanjem

Umaknimo se v senco

• Omejimo izpostavljanje soncu v času njegove največje moči, poleti med 10. in 17. uro. Aktivnosti na prostem opravimo prej ali potem.
• Poiščimo ali ustvarimo senco.

Poiščimo senco (npr. zgradba, šotor, senca dreves) ali ustvarimo senco (npr. odprimo dežnik, senčilo). Najbolje smo zaščiteni v zgradbi.

Ustvarimo si lastno senco

• Oblecimo primerna oblačila in pokrivala.
• Zaščitimo oči s sončnimi očali in

Kot dodatno zaščito uporabimo kemične varovalne pripravke

Na delih telesa, ki jih ne moremo zaščiti z obleko, uporabimo kemične varovalne pripravke (kreme, losjoni).

Svetujemo še

• Ne sončimo se namerno.
• Odpovejmo se uporabi solarija.
• Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa.
• Redno nadomeščajmo tekočino. Najbolje, da pijemo vodo.

VITAMIN D – Stališče Svetovne zdravstvene organizacije

SZO povzema, da ni dvoma, da nam malo izpostavljanja soncu koristi in hkrati poudarja, da za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že 5 do 15 minut* izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) od 2 do 3 krat tedensko.

*5 do 10 minut pri fototipu kože I

Mesečno samopregledovanje kože

Poleg izvajanja samozaščitnih ukrepov je pomembno tudi redno samopregledovanje kože za zgodnje odkrivanje kožnega melanoma. Sumljiva znamenja so tista, ki so nesimetrične, nepravilne oblike, z nepravilnimi, zabrisanimi robovi, neenakomerno obarvana ali večbarvna, večja od 6 mm in nad nivojem kože.

Preventivni programi za zaščito pred UV sevanjem

V Sloveniji in drugod po svetu se z naraščanjem incidence kožnega raka vse bolj krepi tudi osveščanje javnosti o škodljivih učinkih prekomernega izpostavljanja UV sevanju in pomenu preventivnega ravnanja za zaščito zdravja.

V ta namen tudi pri nas obstoji kar nekaj organiziranih preventivnih programov in številnih drugih aktivnosti, kot so:

• program Varno s soncem,
• aktivnosti v okviru Dneva melanoma (Melanoma Day),
• program Varno delo na soncu (namenjen zaposlenim, ki delajo na prostem) idr.

Skupen cilj:

• doseči splošno zavedanje, da zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, temveč predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje njeno prezgodnje staranje in večje tveganje za nastanek rakavih obolenj kože in oči;
• spodbuditi prebivalce k rednemu izvajanju zaščitnih ukrepov.

Avtor: prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene, Nataša Šimac, dr. med., spec. javnega zdravja