Zakaj vas boli hrbet, ko ste sklonjeni?

Ena od pomembnih skupnih točk večine ljudi je, da jih začne bolet hrbet, če so dlje časa sklonjeni. Še več, tiste, ki imajo probleme zaradi hrbtenice in išiasa zelo hitro prepoznam, ko vidim, da se izogibajo sklanjanju naprej. In še več, po mojem opažanju, je ena prvih prioritet uspešne odprave bolečin v hrbtu prav učenje sklanjanja in predklona brez bolečin. Ko ljudi naučim nebolečega sklanjanja, je vse ostalo v življenju bistveno lažje in manj boleče.

Zakaj je tako, da nas pri predklonih in daljšem sklanjanju boli hrbet?

Če pogledamo mehanske sile vidimo, da je koncentracija sile pri sklanjanju zares večja v ledvenem delu, kot pa recimo v vratnem. Temu je tako, ker je ročica daljša, in s tem navor večji na ledveni del. Sile so tako pri predklonu največje v ledvenem delu, in se manjšajo višje gor proti glavi gremo.

Vendar, če pogledamo sile v predklonu pri še enem sklepu nižje od ledvene hrbtenice, pridemo do kolčnega sklepa. In v predklonu so še večje sile na kolčni sklep in s tem na kolčne mišice kot so zadnja stegenska in zadnjična mišica.

Kako to, da potem večina ljudi čuti bolečine v ledvenem delu, namesto, da bi čutili “ritne” mišice, ko so sklonjeni?

1. Pretirana gibljivost ledvenega dela, premajhna gibljivost kolčnega sklepa: Prvi razlog boste opazili tudi sami, če samo pogledamo iz kje prihaja večina gibanja kadar se sklonimo. Če je to ledveni del, potem imamo še ogromno rezerve v gibljivosti v kolkih. Gibljivost in moč odriva iz kolčnih mišic- ne kolen! Je danes pozabljena tako med fizičnimi kot pisarniškimi poklici. Ljudje, ki jih boli hrbte pa še slabše uporabljajo kolčni sklep, in vse delajo samo iz kolen, kar težave začasno zmanjša, na dolgi rok pa postanejo gibalno okorni.
2. Sedeče življenje ali pa šport in gibanje, ki ga opravljamo primarno iz kolen (ker slabo uporabimo moč in gibljivost kolkov) je tisto, ki vodi do amnezije oziroma pozabe, kako sploh začutiti razteg zadnjičnih mišic in skrčenje- moč le the ob pravilnem predklonu. Tako se živčni system naših možganov osredotoča samo na stiskanje hrbtnih mišic in sklepov v hrbtenici. In seveda posledično tam najbolj boli, ker gibanje ni lepo sinhronizirano in usklajeno čez celo telesno verigo.
3. Vaje na blazini: paradoksalno, vendar pogosto vaje “za hrbtenico” , ki jih izvajate na blazinah samo dodatno pokvarijo že tako slab občutek za izvedbo predklona. Namreč pri vajah “za hrbtenico” se pretirano poudarja trening posamičnih mišic ali delov telesa, v tem primeru hrbtnih ali pa trebušnih mišic. S tem ne osvojite znanja kako uporabit celotno telo, in kako pravzaprav gibanje poteka iz okončin, ne pa iz hrbtenice. Zato so mnogi ljudje, ki pridno trenirajo še vseeno pogosto v bolečinah, saj so vaje, ki jih delajo preveč izolirane od realnosti. Zato je nujna vadba pravilne izvedbe funkcionalnih gibalnih vzorcev med katere spada predklon ali sklanjanje.

Še nekaj napotkov, če ste dolgo časa sklonjeni- recimo, da pobirate jabolka po tleh na vrtu ali pa obirate krompir, pospravljate lego kocke itd.

1. • Imejte vedno en komolec oprt na koleno, ko ste dlje časa sklonjeni. Tako bo sila hrbta lepo oprta na roko, druga roka še vedno opravlja delo.
   • Ko se sklonite morate začutit razteg po zadnjih stegenskih mišicah.
   • Ko se dvignete morate začutit najprej odriv z nogami in aktivacijo zadnjih stegenskih mišic.
   • Upognjen Hrbet ni problem pri predklonu. Problem je, če se gibanje začne iz hrbta, namesto iz odriva nog v predklonu- tako kot smučar skakalec!

Poglejmo si praktičen primer kako lahko sami preverite ali so vase hrbtne mišice preveč trde in utrujene:

Ko se naučimo kako sprostiti hrbtne mišice v stoječem položaju, se moramo slednje naučiti tudi v sklonjenem položauju.

Tako, za danes dovolj napotkov. Predklon je vsekakor ultimativni test kako spraviti telo zopet nazaj v svobodno funkcioniranje. Ne se izogibat sklanjanju, pač pa si poiščite strokovno vodenje kako brez bolečin nazaj v funkcionalno življenje.

Za več informacij se obrnite na www.mehanikhrbta.si.

Avtor: Jure Gubanc, KinVital