Za ohranitev cvetočih travnikov

Vsako leto se najbolj veselim začetka pomladi. Opazovanje narave, kako se prebuja, me pomirja. Hkrati pa me zeleni in cvetoči travniki navdajajo z dobro voljo. Zato se vedno znova in znova odpravim v naravo. Tudi tokrat sem se. Na cvetoči travnik.

Kot sonce rumeni regratovi cvetovi mi namreč razveselijo dan. Pogled na široke rumene travnike me popolnoma umiri in me navda z energijo. Toda…..

Nekdanji cvetoči travniki so se spremenili v zelene preproge, na katerih ni več starega travniškega cvetja. Vsak dan se vozim s kolesom med polji in boli me srce ob pogledu nanje.

Maj in junij, še vedno poimenovana veliki traven in rožnik, sta najbolj cvetoča meseca v naravi, ki nas bogato obdaja. Žal je sodobna živinoreja dodobra spremenila podobo naše krajine, kajti nekdanji cvetoči travniki so se spremenili v zelene preproge, na katerih ni več starega travniškega cvetja, ki je lepšalo življenje naših dedov. Komaj trava preide iz stebla v klas, nekatere rože, kot so njivsko grabljišče, ivanjščice, travniške kadulje, bele in roza pokalice, arnike, zvončnice, pa komaj zacvetijo, že prihrumijo traktorji z kosilnicami in vse potolčejo, še preden se uspejo osemeniti. Da ne govorim o pticah, ki gnezdijo na travnikih.

Košnja trave za silažo je postala prevladujoče travniško opravilo, preobilno gnojenje travniških površin pa povzroča, da izginja travniško cvetje, ki je stoletja in tisočletja, dajalo podobo naši krajini. Zato pa ne čudi, da imamo na travnikih, kamor koli pogledaš, samo rumeno cvetje regrata, ki se je edini med rožami prilagodil in se začel semeniti pred košnjo trave.

Danes sploh ne vemo več, koliko starih travnikov se je še ohranilo, zato je današnji pogled na travnike in pašnike zelo žalosten. Vse je sicer zeleno, a izginilo je cvetje, s tem pa tudi številne živalske vrste, katerih domovanje so bili cvetoči travniki. V Domžalah se še najde kašen večji travnik, na katerem se bohoti raznotero cvetje, na katerih v jutranji rosi, ko sonce osvetli travnik, zvedavi obiskovalec pa s počasnim korakom vstopi v ta čudoviti svet, zagleda vse polno malih živalic; metulji, kozlički, muhe, čebele in še mnogotere vrste nabirajo novih moči, sončni žarki jih ogrejejo, da lahko letajo z cveta na cvet in ga s tem tudi oprašujejo, cvet pa jih za to nagradi z medičevjem.

V pridobitniškem času se najdejo le posamezniki, ki opozarjajo na izginjajočo preteklost, prav pa bi bilo, da vendarle spoznamo, kako z izginjajočimi suhimi travniki načenjamo prihodnost naših vnukov, s folijo, ki povijajo pokošeno travo, pa še dodatno onesnažujejo okolje.

Nočejo se zavesti, da so nam naravo le posodili, da jo čuvamo za naše vnuke, oni pa za svoje vnuke in tako iz roda v rod. Zakaj vendar ne bi prisluhnili šumenju travnikov, vsega njihovega življa, opojnih vonjav le zavoljo tega, ker si je to nekdo izmislil, da je tako prav (zaradi dobička) in sodobnega časa, ki nas bo na koncu vendarle vrnil v naravo. Verjemite, da to še daleč ni dovolj za našo prihodnost.

Zato kmetijci, ohranimo cvetoče travnike!