Za duševno zdravje jutri in vse dneve zatem

Zdravstveni dom Domžale, v katerega okviru deluje Zdravstveno vzgojni center je organiziral dogodek, ki je bil namenjen duševnemu zdravju. Predavanja so potekala v Knjižnici Domžale z naslovom »Za duševno zdravje jutri in vse dneve zatem« v torek, 6. junija 2017, v prostorih domžalske knjižnice. Dogodek je bil zelo zanimiv, saj je pritegnil veliko poslušalcev, ki so tekom predavanja tudi sami zastavljali vprašanja.

Program se je začel z uvodnim pozdravom Andreje Heine, prof. zdr. vzg., vodje Zdravstveno vzgojnega centra Zdravstvenega doma Domžale, ki je predstavila Psihoedukativne delavnice. V Zdravstvenem domu Domžale potekajo delavnice na to temo, in je nanje tudi večji odziv, kakor je bilo sprva pričakovati.

Daniela Fiket, dr. med. spec. psihiater je predavala O tesnobi- spremljevalki sodobnega življenja, ob koncu pa je novinarka Damjana Bakarič predstavila knjigo, ki jo je napisala iz svojih izkušenj spopadanja s tesnobo in izgorelostjo. Knjigi je dala naslov »Na Tesnobi«, pripoveduje pa o tem, da huda tesnoba in panični napadi morda niso največje prekletstvo, ki se nam lahko zgodi. Zelo zanimiva knjiga, ki jo v knjižnicah težko dobiš, saj je na stalni izposoji. To pomeni, da je knjiga pošla že v tretjem ponatisu 1500 knjig, kar pomeni, da je prodano 4500 knjig. To vse priča, da je avtorica svoj boj z depresijo in maničnimi napadi in kako se jih je ozdravila, odlično napisala.

Tesnobe ne moremo kar zradirati, lahko pa se naučimo z njo bolj kakovostno živeti, pravi Heine Andreja, prof. zdr. vzg., vodja Zdravstveno vzgojnega centra. Strokovnjaki za duševno zdravje želijo, da bi čim več ljudi prepoznalo znake tesnobe, da bi o tem spregovorili ter poiskali pomoč, ko motnja postane tako resna, da ovira njihovo delovanje. Po besedah Heine Andreje, prof. zdr. vzg. in Daniele Fiket, dr. med. spec. psihiater, tesnoba povzroča veliko trpljenja obolelemu in njegovim bližnjim in pomembno zmanjšuje delazmožnost. Tudi v Sloveniji sta depresija in tesnobnost med najpogostejšimi težavami v duševnem zdravju. To diagnozo ima 14 odstotkov pacientov, ki so obiskali osebnega zdravnika. Pri ženskah se depresija pojavlja dvakrat pogosteje kot pri moških, a se morda za tem skriva dejstvo, da ženske pomoč poiščejo pogosteje kot moški. Motnja narašča tudi s starostjo in je največji delež teh obolenj pri ljudeh med 55. in 64. letom starosti. V zadnjih desetih letih so pri nas sicer opazili upad pogostosti diagnoze depresivna epizoda, a se je po drugi strani povečalo število sorodnih diagnoz, kot sta reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja.

V zadnjih letih se je razširil nabor oblik pomoči, ki so na voljo ljudem s tovrstnimi težavami. Tako so v zdravstveno-vzgojnih centrih, ki delujejo pri zdravstvenih domovih, tudi v ZD Domžale, ljudem, ki imajo večje tveganje, da razvijejo depresijo, tesnobnost, bipolarno motnjo in se težje spoprijemajo s stresom, na voljo psihoedukativne delavnice. Vse delavnice vodi Heine Andreja, prof.zdr.vzg .Cilj delavnic je, da se ljudje seznanijo z boleznijo, izmenjavajo izkušnje ter se naučijo miselnih vaj in tehnik sproščanja, kar vse olajša življenje z depresijo in spopadanje z različnimi življenjskimi situacijami.