Vzgoja v digitalni dobi: kako (in kdaj) otroka vpeljati v svet zaslonov?
O starševstvu z dr. Lidijo Bašič Jančar – izzivi digitalne tehnologije in nesoglasja med partnerjema pri vzgoji otrok
Digitalna doba je prinesla izjemne priložnosti, hkrati pa tudi številne pasti – še posebej za starše in otroke. Žal so danes pametni telefoni, tablice in računalniki del vsakdana že najmlajših, a prav prezgodnja uporaba teh naprav lahko pri otrocih pusti posledice, ki jih starši pogosto spregledajo.
Raziskave kažejo, da lahko dolgotrajna uporaba zaslonov pri dojenčkih in majhnih otrocih vpliva na razvoj pozornosti, govora in socialnih veščin. Namesto neposrednega stika z odraslimi in raziskovanja sveta z vsemi čutili, otrok pred zaslonom ostaja pasiven opazovalec. Posledično se slabše razvijajo sposobnosti, kot so empatija, zbranost in ustvarjalnost.
Pri starejših otrocih in najstnikih so dodatna tveganja povezana z igranjem videoiger in uporabo družbenih omrežij. Igrice lahko hitro postanejo način pobega iz resničnosti, še posebej, če otrok v vsakdanjem življenju doživlja stres, dolgočasje ali pomanjkanje pozornosti. Pretirana raba lahko vodi v zasvojenost, motnje spanja in upad koncentracije.
Posebej občutljivo je tudi področje komunikacijskih kanalov, kot so Viber, Snapchat ali TikTok, kjer otroci pogosto pridejo v stik z vsebinami in osebami, ki niso primerne za njihovo starost. Strokovnjaki zato opozarjajo, da uporaba teh aplikacij pred 15. letom ni priporočljiva, saj otrok še nima dovolj čustvene in kognitivne zrelosti, da bi znal prepoznati manipulacije, lažne identitete ali pritiske vrstnikov.
Vabljeni k ogledu slovenske raziskave Varna raba interneta in starši 2024.
V novi sezoni intervjujev o starševstvu smo k sodelovanju ponovno povabili dr. Lidijo Bašič Jančar, zakonsko in družinsko terapevtko, ki nam bo pomagala osvetliti izzive vzgoje v digitalni dobi. Po tem, ko smo v prejšnjih pogovorih govorili o začetkih starševstva, izgubi sebe po rojstvu otroka ter spremembi telesne intimnosti in spolnosti, se bomo tokrat posvetili vprašanjem, ki se dotikajo razlik v pogledih med partnerjema, postavljanja meja in pogovorov z otrokom o digitalnih vsebinah.
Soglasje staršev je ključno pri uvajanju otroka v digitalni svet
Kako lahko partnerja uskladita svoj pogled na to, kdaj in kako otroka vpeljati v digitalni svet? Velikokrat ima eden od staršev bolj sproščen, drugi pa bolj zadržan pristop. Kako naj najdeta skupno pot?
Ker sta starša dve osebi vsak s svojo osebnostjo, je zelo običajno, da imata različne poglede na stvari. Seveda je nujno, da sta si v temeljnih pogledih podobna. Ko se pred starša razgrne neka tema, ki se tiče otroka ali otrok in si nista enotna, je pomembno, da znata z jezo in ostalimi občutki (preslišanost, prezrtost, neupoštevanje, itd.) zdržati. Zavedati se namreč morata, da je to samo ena od težav, s katero se bosta morala soočiti.
Težave pa se smiselno rešuje tako, da se o njih pogovarjamo in dogovarjamo ter se poskušamo slišimo toliko časa, da si nismo vsaj približno enotni in da sta oba v redu z določeno odločitvijo. Nujno pri tem je tudi, da vsak zase ve, od kje in zakaj ima določen način pogleda na izpostavljeni problem in kakšni so občutki ob tem, ko ima partner drugačnega. Le tako bosta oba lahko presegala svoja razmišljanja. Ne pozabimo: ob otrokih se najbolj intenzivno učimo o sebi in imamo največji potencial lastnih sprememb.
Ravnotežje med kaosom in togostjo v digitalni vzgoji
Kako reševati spore, ko se starša ne strinjata glede uporabe tehnologije? Kaj storiti, ko eden dovoljuje gledanje risank (tudi med hranjenjem) ali igranje igric (tudi ob slabih učnih uspehih), drugi pa vztraja pri strogih omejitvah?
Verjamem, da morata oba nekaj spremeniti. V tem primeru je eden od njiju zelo rigiden, drug pa kaotičen. Med kaosom in togostjo pa obstaja srednja pot, ta pa je ravnotežje – temu pravimo integracija in pomeni povezanost v raznolikosti. Pomeni v odnosu ohranjati stik, pa tudi postavljati meje. Če partnerja to razumeta, ne bo težko. Oba imata sicer prav, vendar sta oba na različnih bregovih in vidita le svoj del in svojo skrajnost.
Torej, zapomniti si velja, da venomer težimo k integraciji, ravnotežju, kjer ostanemo povezani, postavljamo meje in se ves čas zavedamo, da poslušamo svoje občutke in vztrajamo pri njih, tudi, ko je težje: ko na primer otrok vztraja pri gledanju risanke, čeprav smo mnenja, da je čas za risanke potekel ali ni pravi čas ali preprosto te risanke niso primerne.
Meje naj temeljijo na dogovoru, ne na nagrajevanju ali kaznovanju
Kako postavljati meje pri uporabi telefonov, tablic in računalnikov, da ne pride do nenehnih konfliktov v družini? Ali je pravila uporabe dobro pogojevati z učnim uspehom, sodelovanjem pri gospodinjskih opravilih, zadostnim gibanjem ipd.?
Starša si morata biti na jasnem, koliko časa otrok (glede na starost) lahko preživi ob ekranih (govorimo o starejših otrocih, višja stopnja šole). Če si bosta s tem na jasnem, potem ne bo potrebno pogojevati z ostalimi nam željenimi stvarmi, kot na primer: “Če se boš danes gibal, boš lahko imel telefon” ali pa: “Če boš pisal petko, boš lahko več na telefonu”.
Če to počnemo, damo otroku sporočilo, da se splača truditi zaradi telefona in ne zato, ker zmore in ker bo s tem na primer pridobil znanje, spretnosti… Meje glede tablic in ostalih ekranov dosežemo le na način, da imamo z otroki dober stik, katerega otrok ne bo zamenjal za telefon. To pa od nas zahteva, da smo kreativni, iskreni, pristni.
Stik in razumevanje kot osnova za zdravo digitalno odraščanje
Kako se z otrokom iskreno in mirno pogovarjati o tem, zakaj mu starša ne dovolita uporabe telefonov, družbenih omrežij ali igralnih konzol? Kaj lahko s takšnimi pogovori dosežemo na dolgi rok? Ali lahko s pogovori ohranimo zaupanje, da otrok ne bo imel občutka, da je “edini brez vsega” in “zakaj je to dobro zanj”?
Dober stik z otrokom je potrebno vzpostaviti že od rojstva in ga ohranjati skozi celotno otroštvo. Tukaj je ta vznik preventive, ki deluje tudi proti telefonu in ostalimi ekrani. Zelo težko pa je pri tistih družinah, kjer tega stika in povezanosti ni bilo, saj se bo otrok v obdobju mladostništva zagotovo umikal v svoj svet. To pa zato, ker otroci niso bili navajeni stika.
Na primer, če pogledamo družino, ki je ves čas delovala tako, da so starši veliko zaposleni, otroci so čez teden na dejavnostih, čez vikend pa morda kaj skupaj ali pa še to ne. To je premalo. Ali pa starša, ki sta že od majhnega otroka navajala na pretirano samostojnost in samozadostnost (hitro se je moral naučiti sam spati, sam poskrbeti zase, prostora za lastne potrebe ni bilo), bo otrok odnose v času pubertete hitro zamenjal za ekrane, nerealne odnose ali pa bo pripadanje iskal v družbi.
Ne moremo pričakovati, da nas bo takrat upošteval in tudi ne, da bomo imeli stik z njim, če ne bomo intenzivno in na čisto drugačen način začeli razumevati, kaj sploh stik je in kako ga vzpostaviti.
Odgovorna raba tehnologije se začne z zgledom staršev
Digitalna vzgoja ni stvar enega pravila, temveč zavestne odločitve obeh staršev. Pomembno je, da se o teh temah pogovarjamo odkrito, brez obtoževanja in z mislijo na otrokovo dobrobit. V svetu, kjer tehnologija postaja neločljiv del življenja, ostaja največja naloga staršev, da otroku pokažeta, kako ravnati odgovorno – in predvsem, da ga naučita, da se resnični svet in pravi prijatelji ne skrivajo za zasloni.
|
Če začutite, da potrebujete strokovno pomoč ali nasvet, se lahko obrnete na našo sogovornico: dr. Lidija Bašič Jančar, |
Vabimo vas, da soustvarjate vsebine prihajajočih intervjujev
Zaupajte nam svoje vprašanje, izkušnjo ali situacijo, ki bi jo želeli osvetliti z vidika družinske dinamike in partnerskega odnosa v vlogi mame in očeta oziroma partnerja, ki je vstopil v že obstoječo družinsko dinamiko.
Svoje prispevke lahko oddate preko Google Forms obrazca, kjer zagotavljamo popolno anonimnost.
Vabljeni k spremljanju poglobljenih intervjujev, ki jih objavljamo vsak torek ob 17.30 na spletnem portalu domžalec.si. Z njimi poskušamo obogatiti vaše partnersko in družinsko življenje!
Avtor: S. O.; Foto: canva.com
Od partnerstva do starševstva: nova sezona intervjujev z dr. Lidijo Bašič Jančar