Vsak dan polna skleda solate

Je bil le eden izmed motivov, ki so prof. dr. Gojka Staniča spodbudili k sonaravnem vrtnarjenju s katerim se na strehi svoje hiše v Ljubljani ukvarja že skoraj 20 let. Bogate izkušnje in znanje, ki jih je v tem času pridobil, je profesor delil s številnimi somišljeniki, ki so obiskali predstavitev knjige Sonaravno vrtnarjenje v mestu. Predstavitev je potekala 22.2.2013 v domžalski knjižnici, spada v serijo predavanj spodbujanja sonaravne pridelave hrane, ki jih širom Slovenije organizira ekološko društvo Porevit.

Velikokrat tožimo, da sadje in zelenjava nimata več enakega okusa kot včasih. Debeli paradižniki in velike pomaranče so sicer privlačne na pogled, vendar naše brbončice ne dobijo tistega kar jim oči obljubljajo. Lahko se seveda odločimo za biološko pridelano hrano, ki je sicer boljšega okusa, a je zato tudi cena toliko višja. Razmerje cen med industrijsko in biološko pridelano zelenjavo je 1:2,8, v primeru sadja pa 1:3. Profesor dr. Gojko Stanič je s svojim vrtnarjenjem ubil dve muhi na en mah. Z minimalnimi stroški pridela ogromno okusne zelenjave.

Okoli 20 kvadratnih metrov velika obdelovalna površina na strehi njegove hiše, obrodi toliko sadja in zelenjave, da bi na tržnici in hipermarketih dosegla ceno okoli 3.400 evrov. Za skoraj tono pridelkov pa ima gospod okoli 400 evrov stroškov. Največji strošek predstavlja hladilna skrinja, katera predstavlja najboljšo metodo shranjevanja živil, ostali stroški pa gredo za vodo, semena, zemljo in gnojilo. Številke veljajo za skoraj optimalni način gojenja, ki ga je g. Stanič že osvojil, ter ga želi svoji knjigi Sonaravno vrtnarjenje v mestu predstaviti vsem ostalim somišljenikom. Uspehi so ga pripeljali do resnega razmišljanja o samooskrbi družin s sonaravnimi pridelki v strnjenih mestnih naseljih.

Tolikšen izkoristek na tako majhnem prostoru namreč ni lahko doseči. Problemi vrtnarjenja na strehi so predvsem statika, vodotesnost strehe, veter, vročina, kakovost zemlje ter majhna površina. Rešitve vseh teh problemov je profesor predstavil tekom predavanja. Predvsem velja izpostaviti njegovo spretnost največjega izkoristka na razmeroma majhni površini. Za gojenje nekaterih pridelkov so primerne tudi stene, na praktično isti površini je mogoče gojiti vsaj dve rastlini, hkrati pa je potrebno saditi zelo na gosto. Gospod Stanič pri tem kombinira visoke in nizke rastline. Paradižnik, ki je visok je primeren sosed nizki solati.

Po končanem predavanju je bil avtor odprt za vprašanja obiskovalcev, katerih ni bili malo. Samooskrba z sadjem in zelenjavo na urbanem področju je očitno v očeh marsikoga dobra alternativa kupovanju drage in neokusne zelenjave.