Visok holesterol: Zakaj bi morali biti bolj pozorni na maslo kot na jajca?

Ko govorimo o povišanem holesterolu, se na seznamu živil, ki naj bi se jim izogibali, pogosto znajdejo jajca. Toda strokovnjaki opozarjajo, da je lahko za zdravje srca in ožilja precej pomembnejša količina nasičenih maščob, ki jih zaužijemo vsak dan. Med njihovimi pogostimi viri je tudi maslo, ki ga številni redno uporabljajo pri pripravi obrokov.

Dolga leta je veljalo prepričanje, da uživanje jajc zaradi visoke vsebnosti holesterola neposredno povzroča povišane vrednosti holesterola v krvi. Novejše raziskave pa kažejo, da je povezava med prehrano in holesterolom precej bolj zapletena.

Na vrednosti holesterola namreč ne vpliva zgolj količina holesterola v zaužiti hrani, temveč predvsem sestava prehrane, zlasti razmerje med nasičenimi in nenasičenimi maščobami.

Maslo in njegov vpliv na zdravje srca

Maslo je priljubljeno živilo, ki ga uporabljamo za pripravo različnih jedi, peko in kot namaz. Kljub temu je zaradi visoke vsebnosti nasičenih maščob priporočljivo, da smo pri njegovem uživanju zmerni.

Nasičene maščobe lahko povečajo koncentracijo LDL-holesterola v krvi. Gre za tako imenovani slabi holesterol, katerega povišane vrednosti so povezane z večjim tveganjem za razvoj bolezni srca in ožilja.

Presežek LDL-holesterola se lahko postopoma kopiči v stenah krvnih žil, kjer nastajajo aterosklerotične obloge. Zaradi njih se arterije ožijo, pretok krvi je lahko oviran, posledično pa se poveča nevarnost za srčni infarkt ali možgansko kap.

Ameriško združenje za srce zato priporoča omejevanje nasičenih maščob in njihovo nadomeščanje z nenasičenimi. Te med drugim vsebujejo oljčno olje, oreški, semena in ribe.

So bila jajca neupravičeno na slabem glasu?

Jajčni rumenjak res vsebuje precej prehranskega holesterola, vendar to še ne pomeni, da uživanje jajc pri vseh ljudeh povzroči izrazito zvišanje holesterola v krvi.

Človeško telo namreč holesterol proizvaja tudi samo, pri uravnavanju njegovih vrednosti pa sodelujejo številni procesi. Pomembno vlogo imajo genetika, življenjski slog in predvsem celotna sestava prehrane.

Zanimive ugotovitve je prinesla raziskava, objavljena julija 2025 v znanstveni reviji The American Journal of Clinical Nutrition. Raziskovalci so spremljali 48 odraslih s povišanimi vrednostmi LDL-holesterola, ki so pet tednov uživali različne vrste prehrane.

Rezultati so pokazali povezavo med večjim vnosom nasičenih maščob in višjimi vrednostmi LDL-holesterola. Pri prehranskem holesterolu iz jajc takšne povezave niso ugotovili.

Posebej zanimivo je, da so posamezniki v eni od skupin vsak dan zaužili dve jajci, njihova prehrana pa je hkrati vsebovala malo nasičenih maščob.

Raziskava sicer zaradi majhnega števila udeležencev in kratkega trajanja ne omogoča dokončnih zaključkov. Kljub temu opozarja, da pri prehranskih priporočilih ni smiselno obravnavati posameznih živil ločeno od preostale prehrane.

Nasičene maščobe se skrivajo v številnih vsakdanjih živilih

Če želimo zmanjšati vnos nasičenih maščob, ni dovolj, da smo pozorni samo na maslo. Najdemo jih namreč tudi v številnih drugih izdelkih, ki se pogosto znajdejo na naših krožnikih.

Med živila z večjo vsebnostjo nasičenih maščob spadajo:

• maslo in živalska mast,
• mastnejši kosi svinjine, govedine in jagnjetine,
• salame, klobase, slanina in drugi predelani mesni izdelki,
• polnomastni siri, smetana in nekateri drugi mlečni izdelki,
• sladoled, pecivo in različne sladice,
• izdelki, ki vsebujejo palmovo ali kokosovo olje.

Pri tem ni nujno, da se vsem naštetim živilom popolnoma odpovemo. Veliko pomembneje je, kako pogosto jih uživamo, kakšne porcije izbiramo in katera druga živila sestavljajo naš vsakodnevni jedilnik.

Majhne spremembe prehrane lahko prinesejo pomembne koristi

Za izboljšanje vrednosti holesterola ni vedno potrebna popolna sprememba prehranjevalnih navad. Koristne so lahko že premišljene zamenjave posameznih živil.

Pri kuhanju lahko denimo namesto masla pogosteje posežemo po oljčnem ali repičnem olju. Mastne mesnine lahko deloma nadomestimo z ribami, stročnicami ali pustim mesom, za malico pa namesto predelanih prigrizkov izberemo pest oreškov.

Pomembno mesto v prehrani naj imajo tudi sadje, zelenjava in polnozrnata žita.

Posebno koristne so topne prehranske vlaknine, ki pomagajo zmanjševati absorpcijo holesterola v prebavilih. Najdemo jih predvsem v ovsu, ječmenu, fižolu, leči in jabolkih.

Poleg uravnotežene prehrane k zdravju srca in ožilja prispevajo tudi redna telesna dejavnost, vzdrževanje primerne telesne mase in opustitev kajenja.

Povišan holesterol ni vedno posledica nezdrave prehrane

Čeprav prehrana pomembno vpliva na vrednosti holesterola, ni edini dejavnik, ki določa njegovo raven v krvi.

Pri nekaterih ljudeh imajo odločilno vlogo dedne značilnosti. Družinska hiperholesterolemija je na primer genetsko pogojeno stanje, pri katerem so lahko vrednosti LDL-holesterola izrazito povišane tudi pri posameznikih, ki se prehranjujejo uravnoteženo.

Na holesterol vplivajo tudi starost, določene bolezni in drugi dejavniki življenjskega sloga.

Zato sprememba prehrane v vseh primerih ne zadostuje. Ob ugotovljenih povišanih vrednostih je priporočljiv posvet z zdravnikom, ki na podlagi laboratorijskih izvidov in drugih dejavnikov tveganja presodi, ali so potrebni dodatni ukrepi oziroma zdravljenje z zdravili.

Pomembnejši od posameznega živila je celoten jedilnik

Pri skrbi za zdravo raven holesterola se torej ni smiselno osredotočati izključno na jajca. Precej več pozornosti si zaslužijo nasičene maščobe, ki jih lahko z vsakodnevnim uživanjem masla, mastnih sirov, mesnin in drugih podobnih živil hitro zaužijemo preveč.

Ključ do bolj zdrave prehrane ni nujno v strogem odrekanju, temveč v premišljenih odločitvah. Pogostejša uporaba rastlinskih olj, več vlaknin ter raznoliki in uravnoteženi obroki so lahko pomemben korak k ugodnejšim vrednostim holesterola in boljšemu zdravju srca.

Vir: Vizita.si