Več zbranih biološko razgradljivih odpadkov pomeni manj odloženih ostalih odpadkov

Ločevanje odpadkov na izvoru je dejavnik, ki v veliki meri vpliva na količino zbranih odpadkov v določenem obdobju. Skladno z zakonodajo je ločevanje odpadne embalaže, papirja, stekla, biološko razgradljivih odpadkov in ostalih odpadkov obvezno. Posebej pa se zbirajo še nevarni oziroma posebni in kosovni odpadki.

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom na območju celotne Slovenije zapoveduje obvezno ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, kar pomeni, da je prepovedano mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov je na območju Občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče urejeno v sistem zbiranja v rjavih zabojnikih, del uporabnikov, predvsem tistih na bolj ruralnem območju, pa ima ločevanje in odlaganje biološko razgradljivih odpadkov urejeno kot kompostiranje v hišnem kompostniku.

Rezultati zbiranja biološko razgradljivih odpadkov

Začetek zbiranja biološko razgradljivih odpadkov sega v leto 2008. Iz grafa je razvidno, da se količina zbranih tovrstnih odpadkov iz leta v leto veča, kar je posledica učinkovitejšega ločevanja na izvoru in večje ozaveščenosti uporabnikov. Leta 2008 je bilo skupno zbranih 700 000 kg te vrste odpadkov, leta 2012 pa nekaj več kot 5000 ton. Povečanje zbranih biološko razgradljivih odpadkov je bilo od leta 2009 do 2012 34%, kar kaže na uspešno doseganje ciljev.

Struktura odpadkov zbranih v letu 2012

Graf prikazuje uspešnost ločevanja biorazgradljivih odpadkov v preteklem letu. Uspešno izločanje biološko razgradljivih odpadkov, ki so težji od ostalih zbranih vrst, v končnem rezultatu pomeni, da se na ta način najhitreje zmanjšuje količina ostanka odpadkov, ki je odpeljana v predelavo in odlaganje. Med zbranimi biološko razgradljivimi odpadki prikazanimi v grafu so vključeni tudi bio odpadki (vrtni odrez), ki jih uporabniki, ki so vključeni v zbiranje tovrstnih odpadkov, lahko pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Dob kadar koli v letu, po ustaljenem urniku.

Med skupino drugi odpadki sodijo naslednje vrste odpadkov: papir (6,55 %), steklo (3,11 %), embalaža (9,18 %), železo in pločevina (0,34 %), lesni odpadki (4,02 %), gume (0,47 %), odpadna elektronska in električna oprema (0,14 %), sveče (0,21 %), gradbeni odpadki (4,49 %) ter salonitna kritina (1,07 %), ki skupaj predstavljajo 29,56 % delež vseh odpadkov.

Minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje
Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno te odpadke zbirati v kompostniku. Ta mora ustrezati vsem določbam uredbe in Pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov. Kompostni kup, ki ga postavimo na vrt ali v njegovo neposredno bližino v senci ali polsenci, mora biti v stiku z zemljo, stranice, ki ga obdajajo pa morajo dopuščati zraku, da kroži v notranjosti kompostnika. V kolikor odlagate v kompostnik tudi biološko razgradljive kuhinjske odpadke, mora imeti le-ta tudi pokrov. V primeru, da imate možnost rjavega zabojnika in kompostnika vam svetujemo, da odpadke kot so meso, kosti in drugi prehrambni izdelki odlagate v zabojnik in se s tem izognete nevšečnostim kot so živalski obiskovalci kompostnega kupa ali neprijeten vonj.

Urniki zbiranja biološko razgradljivih odpadkov
Odvozi rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa na štirinajst dni. Glavni namen ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov je zagotoviti najprimernejše in najučinkovitejše nadaljnje ravnanje s tovrstnimi odpadki, zato so vsi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki ustrezno predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki, nato pa predelani v kompostarni.
Urnike odvozov odpadkov v vašem kraju in druge informacije o pravilnem ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki lahko najdete na naši spletni strani www.jkp-prodnik.si.