Telefonska številka za psihološko pomoč je bila vzpostavljena dan po poplavah in bo aktivna dokler bo potrebno

Pomembna dejavnost Zdravstvenega doma Domžale je tudi Center za duševno zdravje odraslih (Center), ki je v dogovoru z vodstvom Zdravstvenega doma Domžale in Štabom Civilne zaščite Občine Domžale, že v soboto, 5. avgusta 2023, dan po poplavah vzpostavil telefonsko številko za psihološko pomoč ljudem v stiski. O načinu obravnave in dostopnosti strokovnjakov Centra smo se pogovarjali z zdravnico Katarino Barbaro Štrukelj, psihiatrinjo in vodjo Centra.

Zakaj ste telefonsko številko za psihološko pomoč vzpostavili že takoj, naslednji dan po poplavah?

Že v petek, ko smo gledali vodo oziroma poplavljena območja, smo začeli na Centru razmišljati, kako in kdaj bomo ponudili psihološko pomoč vsem, ki se težje soočajo s situacijo v kateri so se znašli. Pogovorili smo se z vodstvom Zdravstvenega doma Domžale, posebej z direktorico Renato Rajapakse in Gašperjem Orehkom, pomočnikom direktorice za zdravstveno nego, ki je tesno sodeloval s Štabom civilne zaščite Domžale. Dogovorili smo se, da vsem, ki čutijo, da rabijo psihološko pomoč, takoj ponudimo pomoč po telefonu.

Prva dva tedna ste bili dostopni do 22.00, danes ste od 8.00 do 18.00. Zakaj ste skrajšali termin?

V prvih dveh dneh smo ugotovili, da tako poznih klicev ni bilo, začele pa so delovati tudi druge številke za psihološko pomoč, zato smo svoje moči usmerili v delo na terenu. Posebej aktivni smo bili v Bistričici, Stahovici in Kamniški Bistrici, kjer so bile za razliko od Občine Domžale, Občine Mengeš in Občine Trzin, tudi situacije v katerih so bila ogrožena življenja. Strah in stiske na tem območju so večje in še ostajajo, saj nekateri prebivalci še danes ne vedo ali se bodo vrnili v svoje hiše ali ne in kaj jih čaka ob naslednjem resnem deževju.

Kaj je po vašem mnenju najbolj zaznamovalo vse te dogodke?

Predvsem strah, ker poplave v takem obsegu nismo pričakovali, in negotovost, kaj se lahko še zgodi. Če gre za enkraten dogodek, kot se je to zgodilo v občinah Domžale, Mengeš in Trzin in se po dogodku vračamo na stare tirnice, bo najverjetneje pomagal pogovor. Sploh, če ima oseba redne in dobre odnose s prijatelji in sorodniki. Če pa strah in negotovost potekata dalj časa, tako kot v nekaterih gospodinjstvih v Bistričici,  Stranjah in Kamniški Bistrici, pa je težje sprejeti nastalo situacijo in se nanjo ves čas znova prilagajati. Te ljudi redno obiskujemo in se z njimi pogovarjamo.

Kako prepoznate te osebe?

Vesela sem, da je Center hitro vzpostavil sodelovanje s Štabom civilne zaščite Domžale in da je bil poveljnik štaba v Občini Kamnik izredno pozoren na ljudi, ki se težje soočajo s situacijo v kateri so se znašli. Sledili smo seznamom, ki smo jih dobili s strani obeh štabov in drugih organizacij, tudi prostovoljcev.

Naj povem, da se na Centru tudi sicer takoj odzovemo na vsak klic ali e pošto. Še isti, najkasneje naslednji dan, osebo pokličemo, da pridobimo dodatne informacije o potrebni pomoči, nato se na teamskem sestanku odločimo glede nadaljnje obravnave. Približno 50 odstotkov ljudi, ki nas kontaktira potrebuje samo pogovor, v času poplav je ta delež še večji. Ostale usmerimo v zanje najbolj ustrezne skupine ali nadaljnjo obravnavo v ambulanti ali skupnostno obravnavo na terenu.

Torej delo v mobilnih teamih, ki jih je 14. avgusta 2023 z odredbo ustanovila Civilna zaščita Republike Slovenije, organiziral pa jih je Nacionalni inštitut za javno zdravje, za Center ni tuje?

Ne, res ne. Na Centru se trudimo biti ves čas dostopni za naše paciente. Obravnavamo jih v ambulanti, ampak v enaki meri opravljamo tudi skupnostne obravnave in intervencije na terenu. To pomeni, da osebo obiščemo na domu, frekvenca obiska pa je odvisna od duševne motnje, npr. osebo s hudo poporodno depresijo obiščemo tudi dvakrat, trikrat na teden, spet nekdo drug potrebuje le en obisk na teden.

Kako pa se znajdete med vsemi opisanimi obsežnostmi? Zdi se, da jih je res veliko in da jih včasih tudi težje načrtujete.

To je narava našega dela in tega se zavedajo vse osebe v timu, ki ga sestavlja 5 diplomiranih sester, ki imajo vse opravljena dodatna izobraževanja in dolgoletne izkušnje na področju psihiatrije in psihoterapije, 1 delovni terapevt, 1 socialna delavka, 2 psihiatra, 1 klinični psiholog in 2 psihologa. Prav interdisciplinarna zasedba nam omogoča, da smo še bolj uspešni, saj lahko osebi ponudimo širok spekter našega znanja, točno tisto, kar posameznik potrebuje. V Centu izvajamo specialistično dejavnost, ki pa deluje na lokalnem nivoju. Naše storitve so del primarnega zdravstva in so dostopne vsem na območju občin ustanoviteljic zdravstvenega doma in tudi širše.

Uspešno delo je povezano tudi z izrednim posluhom, ki ga ima Zdravstveni dom Domžale za pomen duševnega zdravja. Tu imamo veliko srečo, ni povsod tako. Največ imajo od tega seveda pacienti. Npr. ko smo objavili številko za psihološko pomoč, se nismo pogovarjali o delu čez vikend ali o dodatno opravljenih urah, ampak nas je vodstvo vprašalo, če imamo vse kar potrebujemo za delo oziroma ali potrebujemo še kakšno prevozno sredstvo oziroma dodatno pomoč.

Bi še kaj povedala za konec?

Še enkrat bi povabila vse, ki čutijo stisko, naj izkoristijo priložnost in se pogovorijo s strokovnjakom. K nam lahko pridete brez napotnice. Mogoče bo pomagal že pogovor, mogoče vam bomo predlagali nadaljnjo obravnavo. Pomembno je, da premagate strah, da premagate dvom in polno živite vaše življenje. Rada bi poudarila, da so poplave, ki smo jim bili priča, katastrofičen dogodek in da so prisotne stiske nekaj pričakovanega, da ne gre za duševne bolezni. Tudi kadar doživljamo stisko zaradi »krivde preživetja«, ker nas poplave niso prizadele.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je na prizadetih območjih ustanovil 7 mobilnih teamov, ki na terenu dostopajo do posameznikov, ki so težje sprejeli situacijo v kateri so se znašli oziroma so bila ogrožena njihova življenja. Center za duševno zdravje odraslih tako intenzivno sodeluje z obema psihologinjama v Zdravstvenem domu Kamnik ter pokriva celotno območje občin Domžale, Kamnika, Komende, Lukovice, Mengša, Moravč, Trzina in Dola pri Ljubljani.

Avtorica: Tina Drolc