Po uspešni prvi sezoni intervjujev o izzivih sodobnega partnerstva tudi letos nadaljujemo pogovore z dr. Lidijo Bašič Jančar, zakonsko in družinsko terapevtko, ki nas bo ponovno popeljala v iskrene razmisleke o partnerskih odnosih, družinskem življenju in duševnem zdravju staršev.
V prvem intervjuju druge sezone smo se pogovarjali o izgubi občutka sebe po rojstvu otroka pomanjkanja telesne intimnost i in spolnosti po rojstvu otroka .
Zakaj se po rojstvu otroka spremeni telesna intimnost med partnerjema? Rojstvo otroka pomeni začetek novega življenjskega poglavja, v katerem se dinamika v družini močno spremeni. Partnerja, ki sta bila prej predvsem mož in žena, postaneta mama in oče – vlogi, ki prineseta ogromno odgovornosti, a tudi čustvenih in telesnih sprememb.
Pomanjkanje spanja , fizična utrujenost , psihični stres in stalna skrb za otroka vplivajo na duševno zdravje staršev in njihovo povezanost. Spolnost, ki je bila prej izraz bližine in sprostitve, pogosto postane potisnjena na stranski tir. Mame se popolnoma predajo skrbi za otroka in se čustveno odzivajo na otrokove potrebe, očetje pa se pogosto počutijo zapostavljene ali negotove glede svoje nove vloge.
Pari dostikrat povedo, da se žmanjša čas za pogovor, nežnost in dotik – vse tisto, kar gradi intimnost in partnersko povezanost . Hkrati pa se v družini ustvari nova dinamika, ki zahteva čas, potrpežljivost in medsebojno razumevanje.
Ravno zato je pomembno, da o teh temah govorimo odkrito in brez sramu. Z dr. Bašič Jančar bomo v tokratnem intervjuju iskali odgovore in praktične nasvete za starše , ki se v tej novi vlogi poskušajo ponovno najti tudi kot partnerja.
Sprememba, ne izguba: kako rojstvo otroka poglobi partnersko bližino Mnogi pari po rojstvu otroka občutijo oddaljenost in izgubo bližine. Kako lahko prepoznamo, da se v partnerskem odnosu zmanjšuje intimnost – še preden se popolnoma oddaljimo drug od drugega?
Pari morda res na trenutke občutijo, kot da se bližina med njima manjša, vendar se pravzaprav zelo poglablja. To pa zato, ker se na nov način povezujeta še globje preko nove vloge, torej poleg partnerja sta sedaj še starša. Otrok dva človeka poveže in naveže na popolnoma nov in globok način.
Intimnost pa je vse kaj drugega, kot le telesna. In tudi telesna bližina je veliko več, kot le spolnost. Je objem, držanje za roke, poljub, dotik, nežen pogled. To zagotovo mlade mamice potrebujejo dosti bolj, kot samo spolnost, saj želijo, da takrat moški poskrbi zanjo na nežen in hkrati spoštljiv ter stabilen način.
Želim torej povedati, da je manj spolnosti v otrokovem zgodnjem obdobju popolnoma normalno in za poglabljanje odnosa v tem obdobju ni potrebna. Verjamem pa, da se dosti očetov v tem obdobju sooča z občutkom pomanjkanja spolnosti, predvsem tisti, ki so bili vajeni, da pretežno s telesno intimo dobijo bližino (pa še to le s spolnostjo, ki je le del telesne intime).
Preventiva proti tem občutkom v obdobju, ko je otrok majhen je ravno dosti pogovora že pred rojstvom otroka glede teme o spolnosti ter gradnja bližine, ki sta jo partnerja sposobna graditi že pred rojstvom. Vse ostalo je rast, ki se zgodi sproti.
Mama in oče v nežnem trenutku z dojenčkom – partnerska bližina in družinska povezanost po rojstvu otroka. Telesna intimnost ima več obrazov – tudi nežnost in dotik štejeta Kakšno vlogo pri spremembi telesne intimnosti igrata utrujenost in stres staršev ter kako lahko par ohrani občutek povezanosti, če fizična bližina trenutno ni mogoča – lahko tudi zaradi poporodnih ginekoloških težav?
V vsakem primeru, ko je otrok mali, telesne bližine v obliki spolnosti ni ali pa je zelo majhna. Mamice so usmerjene v otroka, telo pa tudi še ni pripravljeno na to. O teh občutkih govorijo mnoge mamice, če so le v stiku s seboj in to uspejo ubesediti na tak način.
Kot sem že omenila, telesna intimnost je le en nivo intimnosti, drugi nivoji so še: čustvena intimnost, pa duhovna, intelektualna, socialna… Če pogledamo telesno intimnost, je spolnost le en del telesne intimnosti, sem sodijo še vse oblike telesne bližine, kot so: poljubi, objemi, dotiki, božanje, stiskanje in pogovor o vsem tem. Pomeni tudi varnost, ko spimo skupaj, ko se dotikamo kar tako, ko se držimo za roke, si naklonimo droben gib eden drugemu, ki nam sporoča, da sodimo skupaj in si pripadamo. Vsekakor potrebujemo fizično bližino, ki je izjemna in zelo lepa, spoštljiva in spodbuja povezanost.
Ko privlačnost raste iz povezanosti, ne iz popolnosti Kako na partnersko dinamiko vpliva spremenjena samopodoba mame in očeta po rojstvu otroka? Kaj lahko vsak od partnerjev naredi, da se ponovno začuti kot privlačen in zaželen?
Ni rečeno ali pa samoumevno, da se ob rojstvu otroka samopodoba spremeni. Spremeni se dojemanje sveta, življena in odnosa, kar v resnici zares je. Zares se spremenimo, ker nas otrok z vso svojo bitjo spremeni. Drugače gledamo na življenje, imamo čisto drugo odgovornost, mož gleda ženo kot mlado mamico popolnoma drugače. Le kateri moški, če je le malo v stiku s sabo, bi ob tem pogledu želel le spolnosti?
Nova vloga mame je nekaj tako nežnega in ranljivega, da v človeku vzbudi občutek zaščite. Zaščita pa je vedno povezana s povezanostjo in globino. V tem procesu se seveda oba partnerja spreminjata in postajata nekaj čisto drugega, kar sta bila prej. Zdaj sta mamica in očka, pa tudi partnerja.
Zakaj mlada mamica ne bi bila zaželena in privlačna? Zaželenost in privlačnost nista vezani zgolj na kilograme. Zaželenost se rodi ravno iz občutka pripadanja, povezanosti, da si za človeka nekaj posebnega in edinstvenega. Seveda pa je skrb zase zelo pomembna. V tem zgodnjem obdobju, ko je otrok majhen, skrb zase pomeni skrb za zadostno količino spanja, primernost prehrane, možnostjo pomoči ter predvsem v občutku, da si viden in sprejet, tak, kot si.
Srečna družina z dojenčkom – mama in oče v trenutku povezanosti po rojstvu otroka. Kako si po rojstvu otroka znova ustvariti prostor za bližino? Kateri so prvi koraki, ki jih lahko novopečena starša naredita za obnovitev intimnosti – ne le spolne, ampak tudi čustvene – v času, ko družinsko življenje zahteva vso njuno pozornost?
Dosti pogovora, slišanosti, sprejemanje v tistem, česar še nista bila vajena: nove vloge, novih razmišljanj, nove dinamike družine. Pomembno je, da imata ob sebi nekoga, na kogar se lahko obrneta in prejmeta ustrezno pomoč. Le tako bosta lažje poskrbela tudi zase – brez občutka, da morata vse opraviti sama. Ta razbremenitev jima bo omogočila, da si vzameta čas za pogovor, premislek, počitek ali pa preprosto trenutek zase – za knjigo, sprehod ali kratek pobeg v dvoje.
Skupaj gradimo temelje povezanega in zavestnega starševstva Starševstvo prinaša neizmerno radost, a tudi izzive, ki lahko močno pretresejo temelje partnerskega odnosa. V iskanju ravnovesja med vlogo mame in očeta, med skrbjo za otroka in lastnimi potrebami, se mnogi pari znajdejo pred vprašanji, o katerih se težko pogovarjajo. Prav zato želimo s sogovornico dr. Lidijo Bašič Jančar odpirati prostor za iskrene pogovore o partnerski bližini, duševnem zdravju staršev, vzgoji otrok in družinski dinamiki, ki oblikuje naše vsakdanje življenje.
Vsak pogovor je korak k boljšemu razumevanju sebe in drug drugega — in hkrati priložnost, da skupaj gradimo bolj odprto, sočutno in povezano starševstvo.
Vabimo vas, da soustvarjate vsebine prihajajočih intervjujev Zaupajte nam svoje vprašanje, izkušnjo ali situacijo , ki bi jo želeli osvetliti z vidika družinske dinamike in partnerskega odnosa v vlogi mame in očeta oziroma partnerja, ki je vstopil v že obstoječo družinsko dinamiko.Google Forms obrazca , kjer zagotavljamo popolno anonimnost .
Vabljeni k spremljanju poglobljenih intervjujev, ki jih objavljamo vsak torek ob 17.30 na spletnem portalu domžalec.si . Z njimi poskušamo obogatiti vaše partnersko in družinsko življenje!
Avtor: S. O.; Foto: canva.com
Od partnerstva do starševstva: nova sezona intervjujev z dr. Lidijo Bašič Jančar
Related
