Na našem portalu odpiramo novo sezono intervjujev, v katerih bomo v ospredje postavili starševstvo v različnih otrokovih obdobjih. Tudi tokrat smo k sodelovanju povabili priznano zakonsko in družinsko terapevtko dr. Lidijo Bašič Jančar, ki nam bo pomagala osvetliti izzive, s katerimi se posamezniki in pari pogosto srečujejo.
V prvem intervjuju naslavljamo temo, o kateri se redkeje govori, a jo doživlja veliko staršev: izgubo občutka sebe po rojstvu otroka .
Kaj sploh pomeni izguba sebe, ko postanemo starši? Mnogi starši opisujejo, da po rojstvu otroka niso več isti kot prej – da se spremenijo njihove želje, potrebe in celo odnosi z drugimi. Včasih se zdi, kot da vse prejšnje vloge (partnerja, prijateljice, sodelavca) zbledijo, v ospredju pa ostane samo vloga starša. To lahko sproži občutke praznine, zmede ali celo krivde.
Do tega pride zaradi kombinacije dejavnikov:
Zanemarjanja svojih potreb in popolne usmeritve na otroka.Sprememb v partnerskem odnosu , kjer se dinamika med partnerjema spremeni.Družbenih pričakovanj , ki pogosto od staršev – predvsem mater – zahtevajo, da se »razdajajo« za družino.Osebnih notranjih sprememb , saj prihod otroka pretrese temelje samopodobe in življenjskega smisla.
Čeprav je občutek izgube sebe lahko zelo boleč, pa je povsem normalen. Postopno ga je mogoče preseči z razumevanjem, podporo ter postopnim iskanjem novega ravnovesja med starševsko in osebno identiteto.
V tokratnem intervjuju z dr. Lidijo Bašič Jančar smo poglobljeno spregovorili o tem, zakaj se občutki izgube sebe pojavijo, kako vplivajo na partnerstvo in kakšne poti obstajajo, da starši ob skrbi za otroka ne pozabijo nase.
Izguba sebe po rojstvu otroka Kako bi strokovno opisali pojav izgube sebe pri starših po rojstvu otroka – gre za krizo, naraven proces ali kaj drugega?
Izgubo sebe starši zaznajo nekje od 8-12. meseca starosti otroka, ko le ta začne biti bolj aktiven in raziskovati okolico (se že malenkost oddalji od mame stran). Takrat še posebej mame lahko zaznajo občutek, kot da niso v stiku s sabo, svojimi potrebami, saj kar naenkrat ni več časa zase, niti za partnerski odnos (kar je popolnoma normalno, saj je potrebno svojo pozornost v celoti usmeriti v otroka). Pri očetih pa je dostikrat moč zaznati občutek, da sploh ni več koristen in da v svetu žene ne velja več toliko, kot je veljal pred tem. Počuti se odrinjenega.
Mladima staršema je v veliko pomoč razširjena družina, ki ju lahko razbremeni pri kakšnih opravilih. Ko se izgubimo v skrbi za otroka Kateri so glavni dejavniki, zaradi katerih se starši – predvsem matere – pogosto počutijo, da so izgubili del sebe?
Prav zato, ker otrok potrebuje vso skrb mame in očeta, celotno pozornost, tako telesno kot čustveno (vstajanje ponoči, dojenje na uro, dve, kar pripelje do utrujenosti). V čustvenem smislu se v starših vzbudijo najrazličnejša občutja, ki jih do sedaj še niso poznali: strah za novorojenčka, strah, če bodo znali poskrbeti zanj, tudi jeza nanj ob tem pa krivda ter še kaj… To je popolnoma novo in lahko zelo obremenjujoče.
Ker v tem času starši res težko poskrbijo še za svoje potrebe (po spanju, gibanju, druženju, povezovanju na način, na katerega sta bila vajena), je občutek, da izgubljajo sebe, ker je cel njun svet kar naenkrat otrok. Zdi se mi pomembno, da se mlade starše pomiri in jim pove, da so ti občutki popolnoma normalni za to obdobje in da bodo prešli. V veliko pomoč jim je lahko razširjena družina (starši in ostalo sorodstvo), ki ju lahko razbremenijo pri kakšnih opravilih.
Podpora drug drugemu – ključ do ravnovesja Kako lahko partnerja drug drugega podpreta, da se eden ali oba ne izgubita v izključno starševski vlogi?
Z veliko pogovora in tako, da že pred rojstvom otroka negujeta odnos in se o prihajajočemn otroku veliko pogovarjata. Že prej se lahko pogovorita s kom iz sorodstva, ki bi jima lahko pomagal pri opravilih, da se jima s tem ne bo treba ukvarjati. Super je, če sta lahko eden na drugega pozorna in opazita, če je kdo od njiju v hujši stiski (neprespanost, kakšna začetna depresija) ter sta si v pomoč.
Pozornost in pomoč partnerjev je ključna za močno oporo, ko se eden izmed njiju znajde v hujši stiski (npr. neprespanost, začetna depresija). Kako v starševstvu znova najti sebe Katere praktične korake lahko posameznik naredi, da ob starševstvu ponovno odkrije in ohrani tudi sebe?
Pogovor o stiskah med partnerjema ali s kom drugim, ki te stvari razume. Na tej točki je pomembno le to, da nekdo razume, kaj se dogaja z njima ter ju pomiri. Pomiri na način ubesednja, da je vse to normalno in da nikakor ne zgubljata sebe, temveč sta le zelo globoko v skrbi za otroka, ki potrebuje vso njuno skrb in varnost. Gre pa seveda za globoko spremembo sebe, svojega dojemanja, spremembo partnerskega odnosa… tudi zato imamo v času starševstva občutek izgube sebe, saj ta sprememba pride res hitro. V zelo kratkem času se nam zgodijo čisto novi občutki, ki jih do tedaj še nismo poznali.
Osebna rast skozi spremembo Starševstvo je ena največjih prelomnic v življenju posameznika in para. Ob njem se ne spreminja le vsakdan, temveč tudi občutek doživljanja sebe. Čeprav je izguba dela sebe lahko zastrašujoča, pa je hkrati priložnost za rast, ponovno odkrivanje svojih vrednot in ustvarjanje novega ravnovesja.
S tem intervjujem se odpira nova sezona naših pogovorov o starševstvu, v katerih bomo skupaj z našo sogovornico raziskovali resnične izzive tudi z vašimi vprašanji, ki jih lahko oddate preko spodnjega obrazca.
Avtor: S. O.; Foto: canva.com
Od partnerstva do starševstva: nova sezona intervjujev z dr. Lidijo Bašič Jančar
Related
