Srečanja z ustvarjalci: Beljakovine za življenje in smrt

Marsikdo se v življenju sooči s kakšno boleznijo in takrat si pomagamo z zdravili, ki nam jih predpišejo zdravniki na podlagi diagnoz. Kaj pa ko zdravila odpovedo? Nekateri se vdajo v usod, drugi pa pošiščejo druge poti do zdravja. In slednje je poiskal dr. Iztok Ostan, ko se je soočil z kroničnim vnetjem jeter in ledvic.

Dr. Iztok Ostan je po profesiji ekonomist, na Univezi v Ljubljani, pa se raziskovalno in pedagoško ukvarja s človeškimi viri v prometu. Je avtor več znanstvenih člankov s področja prehrane, ki so bili objavljeni v prestižnih znanstvenih revijah. Zadnja izmed njegovih knjig je Beljakovine za življenje in smrt. In o dognanjih, ki so predstavljene v tej knjigi, je v ponedeljek zvečer tekla beseda v Knjižnici Domžale na tokratnjem Srečanju z ustvarjalci, ki ga je vodila Cveta Zalokar Oražem.

Najprej sta se sogovornika dotaknila Doktrine o apetitu za sebični gen, ki jo je zasnoval dr. Ostan. Le-ta govori, da so vse naše želje, ki jih imamo podrejene reprodukciji. Instinktivna nagnjenja nas silijo v prehranjevanje, ki je koristno predvsem za reprodukcijo, a je, dolgoročno, zdravju škodljivo. Tudi če se zavestno odločimo za zdravo prehrano, ne dosežemo optimalne fiziološke prehranjenosti. Narava nas namreč ni optimalno prilagodila na okoljsko hrano.

Dr. Ostan je poudaril, da beljakovine živalskega izvora skrajšujejo življenje in povzročajo degenerativne bolezni; tudi človeku podobnim opicam so bolj vablji-ve od rastlinskih, ker so učinkovitejše za reprodukcijo. Po drugi strani pa tudi veganska alternativa ni fiziološko optimalna, saj je beljakovinsko revna. Z vidika prebave je ugodnejša »ločevalna dieta« z beljakovinami brez ogljikovih hidratov, z vidika celičnega izkoristka aminokislin pa klasično kombiniranje živil, kot sta mleko s polento in fižol z mesom, a pri obeh načinih je izkoristek beljakovin zelo nizek.

Živalske beljakovine skrajšujejo življenje in spodbujajo raka, vegetarijanska oziroma veganska prehrana pa je beljakovinsko pomanjkljiva. Kot je povedal avtor, so na podlagi raziskave ugotovili, da se manj kot 3% ljudi prehranjuje zdravo.

Znano je, da športniki in rekreativci potrebujejo več beljakovin. Manj znano pa je, da postane ta problematika zelo pereča takrat, ko ostarimo ali pa smo izčrpani zaradi bolezni. Takrat telo še kako potrebuje beljakovine, a jih ni sposobno učinkovito presnoviti, ker se je zmanjšala učinkovitost prebavil in izločal.

Avtor predlaga, da se uživanje živalskih beljakovin omeji na domnevno varnih pet odstotkov energetskega vnosa, njihov primanjkljaj pa dopolni z preverjeno varnimi beljakovinskimi prehranskimi dodatki. Prevladujoče mnenje o nepotrebnosti prehranskih dopolnil v zdravi prehrani je namreč le dogma.

Knjiga je prejela laskave ocene domačih strokovnjakov in iz tujine (INRC, ZDA). Na predavanju smo tako izvedeli o prehranski pomenu beljakovin, o fizioloških problemih, ki jih povzročajo v presnovi, dotaknili smo se prednosti in pomanjkljivosti vegetarijanstva, izbire različnih kombinacij beljakovinskih živil in izbire kakovostnih beljakovinskih prehranskih dodatkov.