Slovenologija: Izštekani najstniki in starši, ki štekajo

Še nikoli nismo imeli toliko problemov s svojimi otroki. Včasih se počutimo tako nemočni, da bi kar odnehali. Sploh takrat, ko nastopi puberteta. Starši so imeli nekoč več podpore. Se strinjate, da so se tudi veliko manj ukvarjali z različnimi vzgojnimi metodami? Zdaj nas na vsakem koraku učijo, kako moramo živeti. Vsi moramo biti lepi, mladi, zdravi, srečni … Vse, vključno z vzgojo otrok, je postalo tržno blago. V Knjižnici Domžale je v torek, 14. marca 2017 v sklopu Slovenologija, ki jo vodi dr. Noah Charney, potekal zanimiv pogovor o izštekanih najstnikih in starših, ki štekajo.

Gosta pogovornega večera dr. Albert in Leonida Mrgole sta terapevta, ki pomagata staršem pri boljšem odnosu z njihovimi otroki. Sta avtorja dobro prodajane knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo. Knjiga, ki je bila prodana v več kot 3000 izvodih, spregovorili o razumevanju najstnikov, o vzgajanju mlajših otrok, o pogovorih z otroki o spolnosti, alkoholu, drogah – o praktičnih odgovorih, ki pomagajo staršem ubrati pravo pot!

"Knjiga govori tudi o najstnikih, ki so predani uporništvu, ob tem pa čutijo veliko stisko in notranje hrepenenje, da bi bili povezani, pa tudi o starših, ki ostajajo v stiku s svojimi najstniki, starših, ki svojim najstnikom dovolijo samostojnost in prenesejo njihove napake", je dejala Leonida Mrgole. "Največji problem je, da želijo starši zaščititi otroke pred tegobami, ki jih prinaša življenje. Ko so majhni, naredijo vse namesto njih, ko pa malce odrastejo, začnejo pritiskati nanje, da bi lahko kakšno stvar naredili tudi sami. Najstniki se temu seveda uprejo. Ta težava se nato vleče skozi vse življenje. To, da otrokom vse omogočimo in počnemo stvari namesto njih, iz njih naredi invalide. Toda za to niso krivi samo starši, tako deluje tudi šolski sistem. Otrokom nihče več ne omogoča učenja na lastnih napakah. Če nimaš teh izkušenj, si onesposobljen."

Leonida Mrgole

Dr. Albert Mrgole pa je pridodal: "Ja, čeprav opažam še eno težavo. Starši nimajo več podpore, ki so jo imeli njihovi starši. Družba je drugače urejena, zelo individualistično. In ko pride do težav, so starši prepuščeni samim sebi. Še posebno na »trdo« jih otroci stestirajo, ko pridejo v puberteto. Beseda stik ni odvisna od količine časa. Ključna je kakovost naše navezanosti in uglašenost. Zagovarjava varno navezanost, to, da se otroci ob nas počutijo kot v varnem pristanišču. Znanstveno je dokazano, da so varno navezani ljudje zdravi in se zdravo tudi razvijajo. V knjigi sva to, kaj pomeni živeti varno navezanost, pokazala na konkretnih primerih in najrazličnejšimi situacijami."

dr. Albert Mrgole

Ko pridemo domov iz službe, utrujeni, napeti od delovnega dne, je pomembno, da v prvem stiku, ki ga vzpostavimo z otrokom, dobi občutek dobrodošlice. To pomeni, da ga ne zasekiramo takoj z vprašanji, povezanimi s šolo, ne začnemo ga oštevati, kako je kaj naredil – oziroma česa še ni naredil. Namesto tega mu lahko najprej rečemo: »Živijo, vesela ali vesel sem te.« Zavedati se moramo, da najstnike pestijo različne težave, od čustvenih in ljubezenskih do telesnih. Nagajajo jim hormoni, spreminjajo se jim možgani. Velikokrat smo žalostni, ko gledamo, kako malo imajo naši otroci. Vzeli smo jim tisto najpomembnejše – sanje. Otrokom bi morali v prvi vrsti dovoliti, da so taki, kot so in jim povedati, da z njimi ni prav nič narobe, če niso popolni in če česa ne naredijo. Beseda stik ni odvisna od količine časa. Ključna je kakovost naše navezanosti, uglašenost. Zagovarjata varno navezanost, to, da se otroci ob nas počutijo kot v varnem pristanišču. Znanstveno je dokazano, da so varno navezani ljudje zdravi in se zdravo tudi razvijajo. V knjigi sta to, kaj pomeni živeti varno navezanost, pokazala na konkretnih primerih in najrazličnejšimi situacijami. Obiskovalcem pogovora sta gosta večera nazorno v "plesu", kot sta ga poimenovala, prikazala del pogovora med najstnikom in staršem.

Pogovor se je zaključil z vprašanji obiskovalcev, ki so dobili tudi konkretne in zanimive odgovore.