Skrb za možgane danes, da vam bodo služili jutri

Možgani igrajo osrednjo vlogo pri vseh naših mislih, čustvih in vsakodnevnih funkcijah. Zato so nekaj nasvetov, kako lahko vsak dan poskrbimo zanje, ob svetovnem dnevu duševnega zdravja podali strokovnjaki s področja nevroznanosti, medicine in športa: prof. dr. Maja Bresjanec, prim. mag. Marija Šoštarič Podlesnik, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije Andrej Mlakar in olimpijka Andreja Leški. Na posvetu Pogovorimo se o skrbi za zdravje možganov v Triglav Labu so poudarili, da zdrav življenjski slog bistveno prispeva k zmanjšanju tveganja za razvoj nevroloških motenj, hkrati pa je ohranjanje duševnega zdravja vse bolj ključno v sodobnem svetu, kjer stres postaja stalni spremljevalec.

Čeprav so naši možgani izjemno prilagodljivi in zmožni številnih kompleksnih funkcij, se z leti ali zaradi določenih bolezenskih stanj lahko začnejo pojavljati spremembe v njihovem delovanju. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se število primerov demence po svetu hitro povečuje; vsake 3 sekunde nekdo razvije to bolezen. Do leta 2050 naj bi bilo na svetu več kot 150 milijonov ljudi z demenco, kar poudarja pomen preventive. Čeprav ni zagotovila, da demenca ne bo nastopila, raziskave kažejo, da zdrav življenjski slog in skrb za možgane bistveno pripomoreta k ohranjanju možganske funkcije tudi v starosti.

»Možgani so eni in edini, nenadomestljivi,« je poudarila dr. Maja Bresjanec. »So srčika vsega, kar smo in še lahko postanemo. Pomembno je, da vlagamo v zdravo prehrano, kakovosten spanec, fizično aktivnost in umovadbo (kognitivni trening), obenem pa poskrbimo za sprostitev in prosti čas.« Kot odlični aktivnosti za krepitev kognitivnih funkcij je izpostavila ples in učenje tujih jezikov: »Ples združuje miselni in motorični trening, kar lahko v določenih pogledih celo prekaša nekatere druge oblike telesne dejavnosti, ki temeljijo na monotonem ponavljanju gibov.«

Zdrav življenjski slog in migrene

»Zdrav življenjski slog, kot so redna telesna vadba, spanje in obroki ter skrb za ustrezno hidracijo, so učinkoviti načini obvladovanja migrene. Migrene imajo lahko poleg genetske predispozicije pri posameznikih veliko sprožilnih dejavnikov. Eden pogostejših je tudi stres,« je dodala dr. Marija Šoštarič Podlesnik. »S prepoznavanjem sprožilnih dejavnikov in izogibanjem le-tem se migrenam oziroma glavobolom ne moremo izogniti, lahko pa njihovo pogostost bistveno zmanjšamo,« je pojasnila.

»Ne le odrasli, z glavoboli se srečujejo tudi mladostniki. Ti so, enako kot bolečine v trebuhu, lahko znak stiske, ko se otrok ne zmore spoprijeti z vsemi zahtevami okolja. Otroški strahovi in stres so sicer sestavni del razvoja. Frustracije in neuspehi so ravno tako pomembni kot uspehi. A s pomočjo spodbudnega okolja uspe večina otrok to premagati,« je povedal dr. Andrej Mlakar, ki se pri svojem delu pogosto srečuje s preobremenjenostjo otrok.

Tudi v športu brez mentalnega zdravja ne gre

»Vsi dejavniki, ki jih strokovnjaki priporočajo za ohranjanje zdravih možganov, so pravzaprav sestavni del moje športne kariere,« ugotavlja naša zlata olimpijka Andreja Leški. »Večer pred odločilno tekmo na letošnjih olimpijskih igrah v Parizu mi je med drugim prav prišla moja zdrava rutina spanca, ko sem se lahko umirila in brez težav zaspala, čeprav me je naslednji dan čakala pomembna preizkušnja,« je zaupala. Medtem ko straha pred tekmami ne pozna, se vseeno srečuje z določeno mero zdravega stresa pred tekmo. »Pomaga mi, da sem zavestno pripravljena tudi na možen poraz. Ti so kot bolezen v športu, ki jo moraš predelati in se rehabilitirati. Športniki smo več kot samo naši rezultati, zato nas ti ne opredeljujejo kot osebo. Z dobrim mentalnim zdravjem in podpornim okoljem pa vsekakor lažje premagujemo pritiske,« je še dodala naša izjemna judoistka.

Možgani potrebujejo rutino

V današnjem svetu, ki je preplavljen z digitalnimi dražljaji, ima branje knjig po

seben pomen. Prisili nas, da se osredotočimo in ne skačemo nenehno od ene objave do druge, od ene novice k drugi. Branje krepi sposobnost koncentracije in podaljšuje našo zmožnost osredotočenosti. To pa je izjemno koristno tudi pri delu, kjer moramo dalj časa ohraniti pozornost na eni nalogi, poudarja Boštjan Gorenc – Pižama. »Sam uspešno krmarim med različnimi področji ustvarjanja, a vedno poskrbim, da si za vsako opravilo zagotovim daljše obdobje nemotenega dela. Tako se možgani utečejo v rutino, ki jo nato lažje izkoristim za učinkovitejše delo.«

Da nam bodo še dolgo služili