Skrb za duševno zdravje zaposlenih se obrestuje

Duševne stiske so v naši družbi v porastu. V torek, 18. aprila 2023 je v digitalnem centru Triglav Lab potekal posvet z naslovom Skrb za duševno zdravje zaposlenih – vaša dobra naložba, kjer je beseda tekla o porastu absentizma zaradi duševnih stisk in pomenu vlaganja v zdravje zaposlenih.

Po poročanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so duševne stiske v Sloveniji že dve leti zapored četrti najpogostejši razlog za bolniške odsotnosti z dela. Sočasno pa podatki Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu razkrivajo, da lahko od 50 % do 60 % izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom.

Prav tako Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu navaja, da se vloženi evro v promocijo duševnega zdravja pri delu povrne v višini od 2,5 do 4,7 evra, po nekaterih raziskavah celo do 13,6 evra. Vse to zahvaljujoč zmanjšanju stroškov, ki nastajajo zaradi absentizma in fluktuacije, ter po drugi strani povečanju produktivnosti in drugih pozitivnih učinkov, ki jih prinaša duševnemu zdravju naklonjeno delovno okolje.

Gostje posveta Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe, psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina ter Aleš Vičič, psiholog in vedenjsko-kognitivni terapevt so si bili enotni, da je skrb za telesno in duševno zdravje zaposlenih naložba, ki se obrestuje vsem: posamezniku, delodajalcu in družbi.

Na srečanju so predstavili dosedanje izkušnje, dobre prakse doma in v tujini, ter izpostavili različne vloge strokovnjakov, ki so vključeni v skrb za duševno zdravje zaposlenih.Izpostavili pa so tudi pomen skrbi tako za duševno kot telesno zdravje.

»V svetu, kjer se zdi, da nič več ni obvladljivo, je izjemno pomembno, da se zavedamo pomena psihične odpornosti in načinov, kako jo povečati, da se ne zlomimo. Psihična odpornost je namreč sposobnost posameznika, da se učinkovito spopada s stresom in izzivi ter ohranja pozitivno in produktivno vedenje v stresnih situacijah, na delovnem mestu pa še zlasti povečuje splošno dobro počutje. Neobvladovanje stresa in psihološki izzivi posameznika lahko zelo negativno vplivajo na celoten tim in vzdušje,« je poudarja Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe, ki je razgrnila tudi dobre prakse domačih delodajalcev in podjetij v tujini.

Po besedah psihologa Aleša Vičiča lahko vodja/manager veliko naredi za duševno zdravje sodelavcev. »Najprej z osnovnimi pristopi, kot so jasni cilji, pravočasne odločitve, pravičen sistem plač in nagrajevanja. Nadalje z ‘mehkimi veščinami’, kot so priznanje, pohvala in zaupanje. Ob morebitni duševni stiski sodelavca je pomembno, da zna vodja pristopiti, prisluhniti in pomagati,« svetuje Vičič, ki poudarja tesno povezanost skrbi za telesno in duševno zdravje. Stres namreč negativno vpliva na telo, gibanje pa pozitivno vpliva na upad doživljanja stresa, dvig motivacije itd. »Vlaganje v telesno zdravje bo omililo in omogočilo – ne pa rešilo – težav posameznika na psihološkem področju,« dodaja.

Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je izpostavil, da je povečano zanimanje in skrb javnosti za varovanje duševnega zdravja na delovnem mestu in nasploh ena od pozitivnih posledic pandemije covid-19. »Stres na delovnem mestu je bil že pred pandemijo in ostaja tudi po njej eden največjih razlogov za krajše in daljše bolniške odsotnosti z dela. Ker so med najpogostejšimi razlogi za negativni stres na delovnem mestu (pre)velike delovne obremenitve in časovni pritiski, neustrezni načini vodenja ter slabo ravnovesje med delom in vsakdanjim življenjem zaposlenih, je eden glavnih izzivov za delodajalce, kako preventivno zmanjševati te dejavnike tveganja,« je povedal Možina.

Petra Petravič