Se naša življenska doba krajša?

Zadnje raziskave kažejo, da se pričakovana življenjska doba v Evropi ne podaljšuje več. Čeprav so ljudje v preteklih desetletjih živeli dlje, se zdi, da smo zdaj na prelomnici. Po podatkih raziskovalcev z Univerze East Anglia, Univerze Washington in Univerze Exeter pričakovana življenjska doba od leta 2011 stagnira, kar je precejšen preobrat v trendu podaljševanja življenjske dobe, ki smo ga poznali v prejšnjem stoletju.

Kaj je povzročilo stagnacijo življenjske dobe?

Glavni razlogi za to so slaba prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti in naraščajoča debelost. Na stanje je močno vplivala tudi pandemija covida-19, ki je dodatno poslabšala zdravstvene razmere. Med letoma 2011 in 2019 je bilo izboljšanje življenjske dobe občutno manjše kot v prejšnjih desetletjih, razen na Norveškem, kjer se ta trend še vedno nadaljuje.

Bolezni sodobnega življenja

Znanstveniki opozarjajo, da so bolezni, povezane z življenjskim slogom, kot so debelost, visok krvni tlak in visok holesterol, vse pogostejše in imajo vedno večji vpliv na zdravje ljudi. Slabe prehranjevalne navade in pomanjkanje telesne dejavnosti so postali ključni dejavniki, ki skrajšujejo življenjsko dobo.

Genetske spremembe in večja ranljivost

Raziskave iz septembra lani, ki sta jih izvedla Inštitut Max Planck in Univerza v Edinburghu, so odkrile, da smo danes genetsko manj odporni kot naši predniki. Te spremembe v naših genih bi lahko bile posledica tisočletnih evolucijskih sprememb, ki jih je pospešil sodoben način življenja. Medtem ko nam sodobna medicina in življenjski slog olajšata vsakdanje življenje, nas prav te stvari lahko naredijo bolj ranljive za bolezni in druge zdravstvene težave.

Čeprav znanost še vedno napreduje, se zdi, da je trenutni trend podaljševanja življenjske dobe v Evropi na prelomni točki. Naša sposobnost za dolgotrajno življenje je zdaj odvisna ne le od medicinskih napredkov, ampak tudi od tega, kako se odločamo živeti – s poudarkom na zdravju, telesni dejavnosti in prehrani.

Vir: Vizita.si