Sadovi programa Skupnosti MOST

V konzorciju Skupnosti MOST 31. 1. 2022 zaključujejo s projektom, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za javno upravo. V dveh letih delovanja so vzpostavili 8 posebnih skupnosti in spremljanih gospodinjstev za reintegracijo in resocializacijo oseb, ki imajo težave z zasvojenostjo z alkoholom ali drogami. Zavod Karitas Samarijan oskrbuje štiri skupnosti oz gospodinjstva ob Obali in njeni okolici, Zavod Pelikan – Karitas dve skupnosti v okolici Mirenskega gradu ter Starega trga ob Kolpi in Društvo žarek upanja pa dve v Zasavju. V vseh trenutno biva skupaj 17 oseb.

Po osnovnem zdravljenju (rehabilitaciji) mnoge osebe niso pripravljene na povsem samostojno življenje: manjka jim funkcionalnih sposobnosti, določenih kompetenc, zdravih navad in odgovornosti. Prav tako je vrnitev v domače okolje za marsikoga od njih velika preizkušnja, marsikje so družinski odnosi porušeni. Tekom let dela z zasvojenimi je postalo jasno, da je za te osebe najbolje, da še nekaj let po zaključku programa ostanejo v bližini programa oz. v povezanosti z njim. Slovenska karitas, Zavod Karitas Samarijan, Društvo Žarek upanja in Zavod Pelikan Karitas so v konzorciju Skupnosti MOST združili moči. Izvajajo povezano, celostno, strokovno in ciljno usmerjeno psihosocialno pomoč udeležencem s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholom in drugimi substancami, vključenim v posebne bivalne skupnosti.

V dveh letih delovanja projekta konzorcija Skupnosti MOST, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za javno upravo, so vzpostavili 8 posebnih skupnosti in spremljanih gospodinjstev za reintegracijo in resocializacijo oseb, ki imajo težave z zasvojenostjo z alkoholom ali drogami.  Pogoj za vključitev v bivanjsko skupnost je končan standardiziran načina zdravljenja oz. dolgotrajna osnovna rehabilitacija. Vzpostavljena in vzdrževana mora biti abstinenca. Posameznik, ki mora biti polnoleten, mora imeti motivacijo za trezno življenje ter finančno sposobnost plačevanja najemnine in stroškov. Vstop v skupnost je prostovoljen, sklene pa se dogovor o vključitvi.

Bivanjske skupnosti delujejo po različnih modelih, povsod pa veljajo hišna pravila in red, ki se jih morajo uporabniki držati. “Stanovalci so v njih z zdravim življenjskih stilom in medsebojno oporo pridobivali funkcionalne in druge spretnosti za čim bolj samostojno in zdravo življenje. Nekateri so se osamosvojili, dobili službo, kar nas posebej veseli. Včasih je potrebno kar precej časa, da se pri njih ponovno vzpostavijo zdravi življenjski vzorci, navade in delovna aktivnost,” je v zvezi s projektom povedal povedal Boštjan Grošelj, koordinator konzorcija Skupnosti MOST.

Več kot zgolj ohranjanje treznosti
Abstinenca je predpogoj za nadaljnje korake, ki jih posamezniki pridobijo v skupnostih, pri tem so deležni pomoči pri krepitvi zdravega življenjskega sloga in dobrih navad. Za vse je to nova izkušnja varnega in sprejemajočega okolja. Za dosego cilja je potrebna korenita sprememba življenja. Skupnost je varovalka, saj preprečuje ponavljanje bolezni ali brezdomstva.

Vseskozi so vključeni imeli podporo tudi v individualnem svetovanju s strani strokovnih delavcev. Številke ne povedo vsega, a več kot 1750 opravljenih svetovanj je velika podpora, ki so je bile deležne osebe, ki so se vključile v naše skupnosti, pa tudi tisti, ki so se zanje zanimali.

Po besedah Grošlja so poleg tega v dveh letih pripravili in izvedli 14 izobraževalnih aktivnosti in dnevov odprtih vrat, ki so udeležencem omogočila nadgraditev in poglobitev poznavanja tematik. Najbolj odmevna je bila poldnevna strokovna konferenca, ki je jeseni 2021 pokazala, da je na področju zdravljenja zasvojenosti na dolgi rok učinkovit zgolj multidisciplinarni pristop in povezovanje različnih strok.

“Pri obveščanju strokovne in zainteresirane javnosti smo pripomogli k večji seznanjenosti s problematiko. Izpostavljali smo različne teme in vsebine: pomen dolgoročne potrebe spremljanja oseb, ki se trudijo živeti trezno in zdravo, posebnosti različnih tipov zasvojenosti, človeški pristop in vrednote pri delu z njimi …,” je obrazložil Grošelj.

Z vidika družbenih učinkov v konzorciju Skupnosti MOST ugotavljajo naslednje:

• Na ravni stanja reintegracije so uporabniki v teh skupnostih bolj odgovorni, povezani kot skupnost in med seboj ter bolje sodelujejo;
• Na lokalni ravni se učinki kažejo v tem, da so skupnosti bolj umirjene, manj konfliktov se sedaj zaznava v njihovi okolici;
• V okviru mrež SOPA in Karitas so bili prepoznani kot pomemben del ponudbe.

Grošelj je še povedal, da so veseli, da lahko z njihovim doprinosom izboljšujejo vključenost in samostojnost oseb, ki se trudijo za trezno življenje ter opozarjamo na njihove potrebe: “Še bolj pa nas veseli, da bo program tekel naprej, saj bodo strokovni partnerji z njim nadaljevali v okviru svojih ustanov.”

Več o programu si lahko preberete na spletni strani Skupnosti MOST.

Miha Ulčar; Foto: Skupnosti MOST