Ročno pobiranje krompirja pr` Mert

Spravilo krompirja je bilo v preteklosti ročno opravilo. Kopali so ga z motikami in ga pobirali z rokami. Znano je, da so v Nemčiji, kjer so gojili veliko krompirja »izmislili« šolske počitnice, ki so jim rekli »krompirjeve«. Te počitnice so bile v času, ko so pobirali krompir. To je bilo ravno pravo opravilo za šibke otroške ročice.

Skoraj zagotovo je krompir ob rižu in kruhu najbolj razširjeno živilo v človeški prehrani. V preteklosti so ga sadili pri vsaki hiši. Lepšega in debelejšega so uporabili za prehrano ljudi, drobnejšega in slabše kvalitete pa so kuhali v »svinjskih kotlih« za krmljenje prašičev.

Sajenja krompirja niso opustili pri Pavlijevih, po domače pr` Mert v Domžalah. Ker se ponovno bliža nekaj deževnih ur, so telefoni zazvonili in hitro smo bili dogovorjeni za ročno pobiranje krompirja. Ko smo se pripeljali na njivo med Depalo vasjo in Domžalami, smo na njej zagledali skupino odraslih in otrok, ki so ročno pobirali krompir. Traktor, ki ga je vozila domača hči in oče Peter, ki je držal plug, s katerim sta šla po vrstah, kjer je bil posajen krompir. Gomolji so se veselo obračali iz zemlje na prosto, kjer smo ga hitro ločili, debelega posebej in drobnega posebej, ter ga dajali v vedra, od tam pa v lesene zaboje na prikolici. Kot nam je povedala gospodarica Urška, ga sadijo le za lastne potrebe. Letos jim je lepo obrodil, kar smo se lahko prepričali sami. Pravijo, da ga bodo imeli dovolj za porabo v gospodinjstvu, nekaj pa ga bo tudi za živino, ki jo še redijo. Po nekaj pobranih vrstah krompirja, nam je gospodarica postregla z okusnim štrudlom in pijačo.

Malo smo se spominjali na mlade dni, ko smo se s kravami ali konji vozili z vozovi po makadamu čez celo vas na njive, lepo počasi in sigurno. Šli smo zgodaj zjutraj, krave so vlekle plug, s katerim smo izkopali vsako drugo vrsto. Ko smo krompir pobrali, pa še ostale vrste. Tako smo bili na njivah cel dan, hrano in pijačo pa smo imeli s seboj. Res je bilo takrat življenje. Sosed je pomagal sosedu, potem pa si vračal usluge drugim. Škoda, da je v nekaj desetletij prišlo do takega razcveta potrošništva, ko se skoraj nihče več z nikomer ne druži, saj se vsakemu neznansko mudi. Kje ste stari časi, zlati časi?

Po končanem pobiranju so nas povabili domov, kjer smo se še poveselili ob bogato obloženi mizi. Pr` Mert še vedo, kako združiti ljudi. Povabijo nas vedno ob pobiranju krompirja, trganju in ličkanju koruze. Pa tudi za seno povabijo, da se posušeno spravi v kozolce ali pa na štale.