Revmatoidni artritis je avtoimuna bolezen brez pojasnjenega vzroka nastanka. Povzroča vnetje tako malih kot velikih sklepov in se običajno pojavi med 30. in 50. letom starosti. Pred razlago revmatoidnega artritisa vam predstavljamo osnove anatomije.
ANATOMIJA, POMEMBNA ZA RAZUMEVANJE REVMATOIDNEGA ARTRITISA
Sklep je področje, kjer se stikata dve kosti in ravno v tem predelu pride do artritisa. Poznamo različne vrste sklepov in najpogostejša oblika so sinovialni sklepi, kamor sodijo npr. kolenski, kolčni in ramenski sklep. Običajno so ti sklepi tudi najbolj prizadeti.
Sklep je stabiliziran s pomočjo ligamentov, mišic in drugih okolnih struktur. Vse strukture omogočajo sinhrono gibanje sklepa. Če strukture niso zadostno okrepljene, se gibanje odrazi z zmanjšanim obsegom in drugimi znaki.
Če so npr. ligamenti oslabljeni, lahko ta šibkost vodi do sklepne deformacije, kontraktur (utesnitev v mišici, ki povzroča skrajšanje mišičnih vlaken in otrdelost v sklepu) in povečane bolečine ob gibanju.
Zaradi vseh možnih posledic je pravočasna diagnostika ključna. Na ta način se simptomi lahko povsem odpravijo ali pa se stanje vzdržuje na določeni stopnji.
KAKŠNI SO ZNAKI REVMATOIDNEGA ARTRITISA?
Pojavijo se lahko vsi znaki hkrati ali nekateri od spodaj naštetih:
- bolečina v sklepih
- togost, rigidnost in zmanjšana gibljivost sklepov, ki je povečana zjutraj
- oteklina v predelu sklepov
- občutljivost na dotik
- atrofija mišic v predelu prizadetih sklepov
- utrujenost in zmanjšan apetit
KATERI SO NAJPOGOSTEJE PRIZADETI SKLEPI?
Najpogosteje se revmatoidni artritis pojavi v zapestnem sklepu, v sklepih prstov na roki in nogi. Ob neustreznem zdravljenju se revmatoidni artritis širi v kolenski sklep, gleženj, komolčni sklep, kolčni in ramenski sklep.
Pri približno 40 % posameznikov, ki ima potrjen revmatoidni artritis, se lahko (poleg sklepov) vnetje razširi na naslednja področja:
- koža
- oči
- pljuča
- srce
- ledvice
- kostni mozeg
- krve žile itd.
Hitreje lahko torej pride do:
- osteoporoze
- suhih oči in ust
- okužb
- sindroma karpalnega kanala
- pljučne bolezni itd.
Vse je odvisno od začetne stopnje revmatoidnega artritisa in samega pristopa obravnave oziroma zdravljenja.
Kakšni so vzroki revmatoidnega artritisa?
Kljub temu, da mnogo virov navaja nepojasnjen vzrok nastanka revmatoidnega artritisa, je nekaj raziskav, ki potrjujejo nastanek zaradi genetske predispozicije.
Kateri so dejavniki tveganja in kako se jih lahko izognete?
- Neizogiben dejavnik tveganja je spol, saj so ženske bolj nagnjene k nastanku revmatoidnega artritisa kot moški.
- Starost pri revmatoidnem artritisu ni pomembna, saj se lahko pojavi pri katerikoli starostni skupini, a statistika zaenkrat navaja največjo prevalenco v srednjih letih.
- Družinska anamneza je velik faktor za pojav bolezni, a tej predispoziciji se je nemogoče izogniti.
- Kajenje ne le, da poveča tveganje za nastanek bolezni, pač pa tudi ob neustreznem ukrepanju pojača simptome.
- Prekomerna telesna teža, ki omejuje normalen življenjski stil, negativno vpliva na nastanek bolezni.
Kljub nekaterim neizogibnim dejavnikom tveganja pa se lahko življenjski slog prilagodi na način, da se simptomi popolnoma izničijo.
Z redno telesno aktivnostjo – predvsem vadbo za moč pod strokovnim vodstvom, raznoliko prehrano, pozitivnim načinom razmišljanja in izogibanju vsem toksičnim snovem, je verjetnost za izboljšanje stanja vsekakor zagotovljeno.
Katere vrste artritisa poznamo?
Različne oblike artritisa se med seboj razlikujejo po vzroku nastanka in znakih. Zraven revmatoidnega artritisa ločimo še:
Osteoartritis
Osteoartritis sodi med najpogostejšo obliko artritisa in najpogosteje zajame hrbtenico, kolke in kolena.
Psoriatični artritis
Ta vrsta artritisa se pojavi, kadar so posamezniki že diagnosticirani za kožno boleznijo – psoriaza.
Juvenilni idiopatski artritis
Že ime artritisa pove, da bolezen zajame mlajše otroke, kjer vzrok ni poznan. Značilne so predvsem težave z rastjo.
Ankilozirajoči spondilitis
Za ankilozirajoči spondilitis je značilno, da prizadene več moških kot žensk in sicer v področju sakroiliakalnega sklepa in hrbtenice.
PRISTOPI REHABILITACIJSKEGA PROCESA PRI REVMATOIDNEM ARTRITISU
Strokovni pristop kineziologov centra KinVital
Po določeni diagnostiki, ki vključuje inspekcijo, palpacijo, meritve in druge načine določanja, se sestavi celoten plan rehabilitacijskega procesa. Kineziološki pristop rehabilitacijskega procesa zajema vodilno vlogo v drugi stopnji, ko je prva stopnja uspešno dosežena. V prvi stopnji vlogo prevzema strokovni kader fizioterapije, drugo stopnjo pa uspešno nadaljuje kineziološki strokovni nadzor.
Kineziologija poskrbi, da ste ponovno zmožni in telesno pripravljeni na dnevne obveznosti in vašo rutino, pa tudi da ste zmožni premagovati večje izzive in obremenitve. Kineziološko vadbo za vas sestavimo na ta način, da je vsaka vaja usmerjena v krepitev mišic, povečanje sklepne gibljivosti in stabilnosti.
Temeljni pristopi k lajšanju in/ali odpravljanju revmatoidnega artritisa torej so:
- vaje namenjene izboljšanju gibljivosti,
- vaje namenjene krepitvi mišic in vsesplošni zmogljivosti,
- vaje namenjene kardiovaskularnemu napredku (hoja, tek, kolesarjenje, plavanje itd.).
Kineziologi z vsako obravnavo spremljamo napredek in temu primerno jačamo intenzivnost in jakost. S sprotnim prilagajanjem se doseže optimalna mišična moč, boljša propriocepcija (zaznavanje gibanja telesa v prostoru) in koordinacija (usklajenost gibanja).
Pri katerikoli vrsti artritisa je pomembno, da se stanje ob izboljšanju vzdržuje pod strokovnim nadzorom, saj se le na ta način krepitev mišic, gibljivost sklepov in stabilnost ohranja.
Osebni pristop k večjemu napredku
Če revmatoidni artritis vpliva na proces v delovnem okolju, omejuje gibanje in druge aktivnosti, lahko vse to z nadzorovanimi pristopi nadzirate.
Fizična aktivnost
Prvi pomemben faktor je fizična aktivnost izven kineziološke vadbe. Torej vso aktivnost, ki jo boste opravljali po vaših preferencah, je temeljno, da se zavedate učinka po opravljeni aktivnosti. Kolesarjenje, plavanje, hoja itn., so aktivnosti, ki na sklepe ne delujejo obremenilno, pač pa blagodejno – ravno to, kar želimo!
Prenehanje kajenja
Dodatno breme na telo je kajenje, ki s svojimi snovmi slabo vpliva na mehanizem telesa in povečuje vnetne procese.
Ohranjanje optimalne telesne teže
Prekomerna telesna teža lahko dodatno oteži revmatoidni artritis, zato je vzdrževanje optimalne telesne teže ključno.
Prehrana
Prehrana bogata z vlakninami in beljakovinami ter z vsemi minerali in vitamini precej pripomore k boljšemu počutju.
Če želite stanje vašega revmatoidnega artritisa izboljšati ali povsem odpraviti, ne odlašajte in nas kontaktirajte. Za vas bomo pripravili individualno kineziološko vadbo, ki vas bo popeljala do želenih ciljev in vam povrnila funkcionalne zmogljivosti.
Avtor: Tanja Bančič; Foto: Kinvital d.o.o.
