Reportaža: S čebelarjem Viktorjem Svetlinom o čebelarskih opravilih v obdobju mirovanja čebel

Čebelje družine pozno jeseni vstopijo v zadnje obdobje svojega razvoja – v obdobje mirovanja, kar pomeni zmanjšanje življenjskih funkcij čebel in s tem porabe hrane na minimum ter nadaljnje zmanjševanje števila čebel v družini zaradi odmiranja. Obiskali smo čebelarja Viktorja Svetlina iz Vira pri Domžalah, ki predstavlja že četrti rod čebelarjenja svoje družine, ki izhaja iz Studenca. Zanimalo nas je, kaj čebelar in čebele počnejo v tem mrzlem zimskem januarju. Klub temu, da so čebele v mirovanju pa smo izvedeli marsikaj zanimivega in poučnega. Za čebelarje tudi pozimi ni počitka. Res, da ni tako delavno kot ostale letne čase, so pa skorajda vsakodnevno opravila povezana s čebelarjenjem.

Kot smo že omenili v uvodu, Viktor Svetlin predstavlja že četrti rod čebelarjenja svoje družine, ki izhaja iz Studenca. Pri delu mu pomaga vsa družina; žena, sinova in njegova mama. Imajo preko 100 čebeljih družin. Največ čebeljih družin imajo v Selu pri Moravčah, kjer dobijo gozdni in kostanjev med. Potem je tu Kolovec, kjer dobijo gozdni, hojev in smrekov med. Na Bizeljskem dobijo akacijev, cvetlični in če je ugodno vreme dobijo tudi gozdni med. Čebelje družine imajo tudi v Kotu pri Semiču, kjer dobijo akacijev, češnjev, cvetlični, lipov in kostanjev med. Koliko pa se vsako leto pridela medu in kakšne vrste je, pa vse odvisno od narave oziroma vremenskih pogojev. Po besedah Viktorja je bila lansko leto zaradi nestanovitnega vremena zelo slaba letina. Poleg pridelave medu tudi sami vzgajajo čebelje družine in to kar blizu 100 čebeljih družin vsako leto.

»Največ dela imamo čebelarji poleti. V čebelarjenje smo vprežene vse poletje. Pozimi malo manj, vendar pa je takrat čas za izobraževanje, prodajo medu, priprava daril, ki jih ljudje naročijo … Pripraviti in zažičiti pa je potrebno tudi okvirje za satje«, nam razloži Viktor.

Med se da kupiti na njihovem domu in sicer na Finžgarjevi 15 na Viru (v bližini Bernardija), ob petkih in sobotah pa se ga da dobiti tudi na domžalski tržnici. Poleg medu imajo tudi darilne programe, api med (mešanica medu, cvetnega prahu in propolisa), sirupe iz vršičkov ruševja in še bi lahko naštevali.

Med pogovorom smo na mizi videli kup revij. Viktor nam pove, da gre za revije Slovenski čebelar, ki izhaja vsak mesec. V njih pa so zanimive in koristne stvari, kot na primer, kaj naj bi določen mesec moral čebelar postoriti, mesečna poročila … Obstajajo pa tudi številne knjige na tematiko čebelarjenja. Zima je po besedah Viktorja čas za to, poleti tega časa zaradi intenzivnega čebelarjenja ni. Seveda pa si čebelarji med seboj tudi izmenjujejo izkušnje. Pripravljajo pa tudi razna predavanja in podobno. Ko smo malo polistali po reviji Slovenski čebelar, nam ni ušlo, da svet in tudi Slovenijo preplavlja kitajski med. Pri tem pa je potrebno poudariti, da  ta "med" nosi samo ime, kar se tiče vsebine je pa vse drugo kot med. Viktor nam pove, da je Slovenski med eden najboljših medu na svetu. 

V čebelnjaku – Selo pri Moravčah
Obiskali smo tudi dva čebelnjaka (manjši in večji), ki ju ima Viktor v Selah pri Moravčah. Ko je odklenil vrata večjega čebelnjaka, smo videli, da so zadnja vratca panjev, ki gledajo v notranjost čebelnjaka odprta. Seveda je bilo prvo naše vprašanje, če čebele kaj zebe. Viktor nam je povedal, da čebel ne zebe: »Čebele moti in na njih slabo vplivata samo vlaga in prepih. Ravno zaradi vlage so na panjih odprta vratca, da se skozi peno (satje je zaščiteno s peno) vlaga prezrači ven. Če so vratca zaprta vlaga ne more ven iz panja, zaradi tega se vlaga nabira na notranji strani vratc.«

Po besedah Viktorja v tem zimskem času s čebelami praktično ni nobenega dela: »Bolj jih pustiš na miru, bolje je zanje. Edino dobro je, da greš enkrat na teden ali na štirinajst dni pogledat, kaj se dogaja okrog čebelnjaka. Zanimivo je tudi to, da ko vstopiš v čebelnjak, se čebele vzburijo, zato se sliši malo brenčanja čebel. Če so recimo čebele brez matice ali brez hrane je povišan zvok. Po zvoku veš, da nekaj ni vredu. Vzameš baterijo, odpreš peno, posvetiš v panj in vidiš kje so čebele in kaj se z njimi dogaja. Je pa priporočljivo, da se nato panj čim prej zapre s peno, da ne izhaja toploto, kolikor jo imajo notri in jo potrebujejo za zimski čas.«

Lani jeseni je po Sloveniji odmrlo že kar nekaj družin, menda kar cela čebelarstva. Viktorja povprašamo v čem tiči razlog, da je prišlo do tega. Odgovori nam, da je to zelo težko povedat. Se pa po njegovih besedah predvideva, da tam kjer so odmrle cele družine, so zaradi varoje (čebelji zajedavec). In to zaradi tega, ker gospodar ni bil zadosti skrben in vztrajen pri opravljanju varoje. Se pa po njegovih besedah včasih tudi zgodi, da čebelja družina ali pa ves panj ni bil pravočasno nahranjen. Za oba razloga odmrtja pa ne more biti kriv nihče drug kot gospodar.

Na naše vprašanje, kdaj bodo odprli panje, da vidijo kako so čebele preživele zimo, nam Viktor odgovori, da je to odvisno od vremena. »Če so kakšne težave se panje odprejo pri 8-10 stopinjah, da se tiste stvari rešijo. Prvi koledar za pravi pregled čebel je divja češnja. Ko divja češnja popolnoma zacveti, takrat naj bi se panje oziroma čebele temeljito pregledalo. Takrat tudi vidimo koliko družin je preživelo, koliko jih je odmrlo čez zimo«, pove Viktor.

Ko smo si ogledali zunanji del čebelnjaka, ki ga je Viktor zgradil sam z družino, panje mu je naredil danes pokojni izdelovalec panjev, nas je zanimalo zakaj so odprta vratca panjev. Viktor nam obrazloži, da so odprta ravno tako zaradi vlage, saj so na panjih posebne luknje, ki jih imenujejo žrela (čebelji vhod in izhod). Če bi bilo zaprto od zunaj in znotraj, bi se notri nabralo ogromno vlage, kar bi pomenilo smrt za čebele.

Ker se čebelnjak nahaja v bližini gozda, je seveda tudi veliko živali, predvsem ptic, ki priletijo do čebelnjaka poberejo mrtvice. Lahko pa nastopi problem, kadar zmanjka mrtvic. Takrat začnejo ptice kljuvati po žrelih in bradah. Zaradi tega se čebele vzburijo in pridejo ven in so hrana pticam. Lahko se tudi zgodi, da uničijo vso družino. Drugih problemov po besedah Viktorja ni: »Je pa res, da okrog čebelnjaka ni nikoli dobro postaviti kakšnih ptičjih krmilnic ali pogač. Če že postavljate, jih čim bolj stran od čebelnjaka.«

Naše druženje s čebelarjem Viktorjem Svetlinom, je bilo kljub zimi in mrazu ter mirovanju čebel, zelo poučno, saj smo izvedeli marsikaj zanimivega in koristnega. Naslednja reportaža s čebelarjem Viktorjem bo že prihodnji mesec. Prepričani smo, da bomo izvedeli marsikaj novega o čebelarjenju. Seveda bomo vse to delili tudi z vami.

Naj medi!

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar, Miro Pivar; Video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov
Tagi