REPORTAŽA: Mesec junij je eden izmed najbolj medenih mesecev
Zakorakali smo v mesec junij, ki je sedaj ob stabilnejšem vremenu mesec medenja in točenja. Daljša obdobja enakomernega vremena omogočajo dobre razmere za različne povzročitelje medenja v večini Slovenije. Nižinske paše bodo postopno presahnile, medenje pa se sedaj pomika na višje ležeča območja. Tam je še mogoče naleteti na cvetoče travnike, ki prekrivajo pobočja, ki niso intenzivno obdelana, zato je za tiste, ki vozijo čebele na pašo, sedaj čas da jih pripeljejo na cvetlično pašo.
Čebelarji so zakorakali v glavno čebelarsko sezono in pred njimi je čas čebelarske žetve. »Kajti mesec junij je eden izmed najbolj medenih mesecev«, je dejal čebelar Viktor Svetlin. V kakšni meri jim bodo čebele povrnile njihov trud, je odvisno od tega, kakšen je bil razvoj čebeljih družin in njihova oskrba spomladi. V kolikor so delali na čebeljih družinah vsak mesec in je bila v naravi koliko toliko dobra paša, rezultati sedaj ne bi smeli manjkati.
Glavna skrb za čebelje družine v mesecu juniju je, da imajo sedaj vedno dovolj prostora za nemoteno širjenje gnezda. To čebelarjem vsaj pri nakladnem panju ne bi smelo biti problem, kajti gnezdo širijo z nastavljanjem praznih naklad. Čebelarji poskrbijo, da bodo skrajni sati na obeh straneh napolnjeni z medom, tako da bo ob gnezdu ali nad njim vsaj pet kilogramov medu. Na ta način bo matica zalegala s polno močjo in ne bo zmanjšala obsega zaleganja zaradi pomanjkanja hrane. Poleg prostornega plodišča, ki je idealen za največji razvoj družin, je še bolj pomembno tudi dovolj prostorno medišče. Kot sta dejala Viktor in njegova žena Nada, manjši prostor v medišču v času medenja povzroči manjši donos medu in vse delo in trud, ki smo ga vložili za razvoj čebeljih družin, bo zaman.
»Sicer junija zaznamujejo predvsem paše na smreki, lipi in kostanju, (ki jih je obilo okoli čebelnjaka, na kar smo se prepričali ob našem obisku na Kolovcu), občasno se zgodi tudi medenje hoje. Smreka in hoja nudita manino pašo, drugi dve pa, ob primernem vremenu kombinacijo nektarja in mane. Paša na smreki, ki je posledica številnih povzročiteljev medenja, le redkokdaj povsem odpove. Najpomembnejši povzročitelj medenja v tem obdobju je mali smrekov kapar. Navadno izloča mano v času cvetenja bezga. Smrekovo pašo dopolnijo izločki različnih lubnih ušic, predvsem rdeče-rjave. Hiter razvoj ušic nekoliko zmanjša kakovost smrekovega medu, lahko pa precej poveča donos«, nam je zaupal Viktor. Da pa ni vsaka uš dobra za med, saj pri nekaterih met rata trd kot beton. Slabo vreme lahko uniči kolonije nekaterih ušic, ki so manj odporne, za razliko od odpornejših kaparjev. Glavni smrekovi paši sledi kratkotrajno premor do cvetenja lipe, v povprečju nekje okoli sredine meseca. Kostanj zacveti, ko pojenja lipova paša, lahko pa se tudi prekrivata.
Viktor je ob našem obisku ravno presajal jačka matic iz nikonove kletke v panje za vzrejo matic za nadaljnjo vzrejo v družino »rednik«. Ta jajčka z matičnjakom morajo naseliti v 72 urah, da jih bodo »rejniške« družine brez matic hitreje potegnile do vzreje matic, katere bo imel za nove panje, višek matic pa bo podaril ali prodal.
V začetku junija je idealen čas tudi za izdelavo narejencev oziroma rezervnih družin. Te si lahko čebelarji naredijo na zelo preprost način tako, da iz močne čebelje družine vzamejo dva sata pokrite zalege s čebelami vred in ju vstavijo v nokon oziroma v prazno naklado. Pred tem morajo seveda najti označeno matico, katera se nahaja v plodišču. Na vsako stran pokrite zalege dodajo meden sat in satnico, ter v panj ob sat s pokrito zalego dodajo že prej pripravljen matičnik. Matičnike pridobijo iz pazljivo izbrane čebelje družine. Ta mora biti mirna, nerojiva, številčno najmočnejša in dobra medonosnica. Obstaja velika možnost, da bodo matice vzgojene iz takšne zalege nasledile lastnosti takšne družine.
Prav tako je v začetku junija čas za točenje medu. Na to se mora čebelar temeljito pripraviti. Poleg opreme za točenje, si mora čebelar priskrbeti tudi dovolj zaščitne opreme za tiste, ki mu bodo pomagali. Za točenje si izberejo lep, topel dan, ko bodo čebele izletavale na pašo. Le tako se bodo izognili nepotrebnih čebeljih pikov. Med se hitreje in temeljiteje toči iz satja, če je temperatura višja od 25 C .
»Varojo v tem mesecu zatiramo z biotehničnimi ukrepi, kot so izrezovanje trotovine, odvzemanje satov pokrite zalege, lovilni sat … Ne smemo pozabiti tudi na varojo na narejencih s pokrito zalego. Ker v narejencih približno tri tedne ni pokrite zalege, s poleganjem čebelje zalege pride na plan vsa varoa. Ker te nimajo na voljo celic z ličinkami, obnemorejo in popadejo na dno panja. Preostalo varojo na čebelah pa lahko do konca dotolčemo z eno od preizkušenih metod. Tako od varoje očiščene čebelje družine lahko brez skrbi počakajo spet jesensko-zimsko uničevanje varoe«, je še dodal Viktor, skupaj pa smo še pogledali v trotovino, če je kaj varoje v njej, saj se le-ta najraje razvije v trotovini.
